SDXC UPDATE

Verjamem, da obstaja kar nekaj ljudi, ki jih zanima nova tehnika, zato tale update glede kompatibilnosti Apple-a in kartic SDXC.

Torej, moja kamera oz njena spomniska kartica je končno kompatibilna z mojim Macom. Potrebna je nadgradnja sistema (upgrade) na SnowLeopard. Vendar, takoj, ko sem namestil nov OS kartica še

vedno ni bila prepoznana. Seveda je Apple medtem izdal ze kakšne 3 update-e in z napestitvijo najnovejšega se je moja SDXC - prikazala na Macu! Aleluja! Trenutno imam verzijo 10.6.5, ki sedaj podpira tudi SDXC. 

Sam upgrade je še znosno poceni, 29 eur, kar je vsekakor ceneje od nakupa novega računalnika, kajti bil sem že tik pred tem, da ga kupim. Vsekakor bi in bom ostal pri Jabolku in njihov iPad je v naslednjem planu, vendar šele z novo verzijo, ki bo podpirala te kartice.

SNL-HNY-2011

Končuje se, končno, to leto. Minilo je hitro, čas pač teče hitro, mogoče prehitro. Vseeno me veseli, da so na vrsti prazniki oz. dopust. Malo počitka, malo obiskov starih prijateljev, znancev, mogoče tudi novih. Glede praznovanja in pričakovanja nove letnice nimam nobene afinitete. Še manj do Božiča. Veseli me okrašena Ljubljana, ki je po mojem mnenju eno lepše okrašenih mest daleč naokoli! Bruselj je sicer okrašen po bruseljsko - kakor kje in kako. Najbolj je seveda privlačen Grand Place s svojo jelko in jaslicami (mislim, da je darilo iz poljskih gozdov), drugje pa nič posebnega. Obstajajo tudi različne božične tržnice, ki premorejo res okusno ponudbo (seveda brez morske hrane in polžev ne gre), pa tudi veliko raznih umetnij in kiča se najde. Zame so najlepše stare prodajalne, ki so ohranile avtentičen izgled in imaš občutek, da nisi v tem času. Tega premoreju tukaj ogromno in so res očarljive. Po drugi strani pa so zanimivi tudi hiper moderni dizajnerski lokali in butiki. Staro in novo, oboje je potrebno. Tako kot ljudje.Mladi za novosti, stari za modrosti! Torej, srečno vsem blogerjem in bralcem in ostalim vrstam.

(NE)KOMPATIBILNOSTI

Ta lundi se je zacel oz. končuje čisto mirno, predvsem, ker je francoščina odpadla, ni bilo treba toliko napenjati možganov. Je pa zato tak mraz, da tudi, če bi bilo treba, se ne da. ALi pa sem samo meni zdi tako. A naj nadaljujem s temo iz naslova. Poznamo vse vrste primerov nekompatibilnosti, a  v glavi se mi je pojavila ta ideja in primerljivost kompatibilnosti vseh vrst, predvsem pa ljudi in določenih tehničnih pripomočkov in sistemov. Seveda so tu še druge, npr. nekompatibilnost okusov glasbe, pa mnenj in navad, slplošnega človekovega odnosa do ljudi, živali in stvari, flore in favne recimo. Po moje si človek lahko na podlagi teh pojmov ustvari neko mnenje o nekom. V kolikor nečesa ali nekoga res globje ne poznas, ne moreš reči, da ga. In takih odnosov danes je malo, so redki. Tudi izgube takih so lahko boleče, a včasih pravilne, včasih pa mogoče ne. A to ne bomo nikoli pač vedeli, če se zgodi. Druga (ne)kompatibilnost pa je na tapeti zato, ker imam probleme z združljivostjo določenih multimedijskih nosilcev t.j. kamere in Maca oz. spominske kartice od kamere, SDCX od SanDiska.


Začelo se je z nakupom kamere. V navodilih jasno in glasno piše, da je združljiva z Macovim OS. No, z mojim (OS Leopard 10.5.8) ni. Prvi nasvet, ki sem ga dobil, je bil ta, da kupim nov čitalec kartic. Pri Fnac so seveda zatrdili, da bo delalo, a reklamacij/vračila ni. Čitalec seveda ni na Macu odprl kartice. Sledi raznolika komunikacija z vsemi možnimi, ki niso v stanju podatki konkretno in preverjeno rešitev. So much about it.


Panasonic BE, SI in INTL
Apple BE/SI2x/INT
SanDisk


Sedaj bom seveda probal še updejtirati OS, vendar tudi s tem ni garancije, da do belalo. In naslednja opcija je nakup novega laptopa. Najmanjšega možnega (od250 eur dalje, AirMac 600).


Če to ni neumno. In tisti, ki trdi, da je to pač normalno, ni. Apple ima tako velik tržni delež (in btw: prihodki enega Appla so VIŠJI od prihodka ene cele države, Slovenije npr!), da bi moralo to biti bolj kompatibilno. Čeprav sem uporabnik Apple-a, vem, da je MS enako produktiven. Definitivno se mi zdijo Applovi izdelki bolj inovativni od MS. Gre za, z uporabniškega vidika itak za malenkosti. Kot pri ne-dizajnerskem izdelku. Vsaj zame. Zdaj bom seveda ekstra pozoren na to združljivost, komparibilnost, ampak kamera je že plačana, trenutno neuporabna. Zaradi teh zapletov so bile žrtvovane fotke in filmi iz Benetk, so pa še ostali tisti nemški. Upam, da tudi do tega čarobnega trenutka.
In druge življenske in bolj pomembne kompatibilnosti, predvsem s partnerji in prijatelji, včasih tudi s kakšno živaljo? Dostikrat igramo in ne izrazimo svojega dvoma ali kritike, četudi vemo, da bi bilo zdravo. Včasih pa preveč in prepogosti in rezultat je (lahko) isti, konec nečesa. V vsakem primeru se nekaj poruši in ni enakomernosti. Že davno pred končnim rezultatom. Se lahko tudi zato, ker v dobi vedno večjega individualizma izostrimo kriterije in smo preveč selektivni? Kdo ve. Verjetno gre pač za zorenje in pika. Saj zna vsak opazovati in opaziti razlike. Svoje, druge. Samo, če hoče. V odnosih, ki niso tako pomembni, služba, javnost, ta kompatibilnost ni tako pomembna. Poznamo bonton (no, mnogi ga ne) in gre.  Vsekakor bi si želel večje Apple in MS kompatibilnosti, zaradi mene se lahko prevzamejo, najraje iMSBook :), samo, da se ne rabiš spraševati tega, ali bo delalo, ali je kompatibilno.
Zase mislim, da sem kompatibilen na sledeč način in če ni odziva oz. privlačnosti drugega zaradi zelo nasprotujočih si lastnosti, nisem ali prenehm biti. No, oba pola prenehata.
V partnerskem ali ljubezenskem mora biti tako, da imaš človeka prvo rad brezpogojno, lahko ga ljubiš tudi, spregledaš določene (po tvojem mnenju) napake in vedno nekaj dobiš nazaj. Ali kot bi R dejala, vedno dobiš "zlati ključek". Podobno je z globjim odnosem z drugimi, če ga imamo. Določen "zlati ključek" mora biti. Se strinjam. Gre za redke osebe in ne za posl spiska kakšnih "FB-prijateljev". Prijaznost, pozornost, strinjanje, nestrinjanje, konstantnost, zaupanje, zrelost. Podoben smisel za humor ali okus za ostale stvari so lahko samo plus. Ampak za dobro delovanje so že prve lastnosti zadosti. Sprejemanje vseh oblik življenja (vege). Prevelika odstopanja, nastopaštvo, sprenevedanje ali nekorektnost ta dva magneta začne odbijati. Vid, sluh in jezik morajo biti v nekaksni konstelaciji.

Cenim kritičnost in se izogibam cinizma. In v teh dveh je razlika. Ne maram nadutežev, sploh ne takih za katere se izkažejo take luknje, da itak tak človek ni več kredibilen. Nekonsistenčnih, wishy-washy. Nevljudnih, nekulturnih, nehvaležnih, neprijaznih, ko je to na mestu. Sovražni ljudje, teh se je za bati. Najbolj. Takih, ki so zmožnih nekoga sovražiti in recimo svojo sovražnost posplošiti. Saj poznate ali veste za njih- sovražijo  ali narkomane, geje, Rome, Južnjake splošno, revne, bogate, majhne, velike, mačke, pse, živali. Skratka nić od tega ni sprejemljivo za normalnega ćloveka. Da bi bil lahko kombatibilen z normalnim. Napačni razlogi za toleriranje takih ljudi bodo pogubni, predvsem za tistega, ki je tako odločitev sprejel. Vedno se odločamo. V nevemkateri SP Dela Dr. Salecijeva govori o naših odločitvah in izgubi. V vsakem primeru, že ko se odločimo za prvo ali drugo možnost. Kolikokrat napačno? Kolikokrat smo si zaradi tega zaprli druge možnosti ali poti? Do ljudi, do drugačnega smisla? Najbrž dostikrat, odvisno od naših let, priložnosti, problemov. Baje se ni dobro vrteti v krogu, če vemo ali se nam kažejo ponavljajoči se problemi. Ki so lahko res izzivi. Na veliko dobrih in zanimivih ljudi, ki so bili, so ali še pridejo, prihajajo. Na večjo kompatibilnost predvsem svetovnih polov in vseh drugačnih. Drugačnih v vsakem pomenu. Nič pa ni samoumevno, to se mi zdi ključno. In neznanje škoduje. In pozdrav vsem svojim kompatibilnežem.

HAMBURG & DDR

Pred slabim tednom sem obiskal to lepo nemško mesto, ki sem ga nosil v mislih že zelo dolgo. Prvotni namen je bil obisk sorodnice, ki živi v bivši DDR, v mestu Hagenow (blizu Schwerina), ki je od HAM oddaljen okrog 40 km. V tej bivši vzhodno nemški državi je živela teta, ki mi je bila zelo draga, a sem na obisk prišel žal prepozno, saj je umrla nekaj let prej. Imam pa stik s sestrično, ki je nekako globoka vez z njo.


Naj prvo napišem nekaj o vtisih iz Hamburga. O zgodovini in ostalem si lahko vsak sam prebere vse, zato ne bom ponavljal suhoparnih podatkov. Gre za zelo lepo mesto, veliko, čisto, urejeno, sodobna prestolnica, s 3.največjim evropskim pristaniščem, bogato zgodovino (tudi mračno iz časov nacizma - v tamkajšnji tovarni so izdelovali zloglasni Ciklon-B, tovarna pa še vedno obratuje, le proizvodnja je drugačna danes), poleg vsega naštetega je mesto znano tudi po razvpiti četrti St.Pauli (tudi znamka znanega piva), ki je največja tovrstna četrt v Evropi. (danes je to kraj, poleg prostitucije, zabave, glasbe, kulturnih dogodkov in spomina na Beatle, ki so tam nekaj časa živeli in ustvarjali).

Mesto sem si dodobro ogledal z vodičem prostovoljne agencije Europe Free Tours, ki deluje po načelu brezplačnih ogledov, vendar je napitnina zaželena, ni pa nujna. Vsekakor se splača in je vredno vsakega evra, ki ga nameniš za vodiča. Poleg ogleda vseh večjih znamenitosti, sem izvedel zanimivo zgodbo/legendo o znanem piratu Klausu Stortebekerju (dobeseden prevod bi bil "popiti na eks" v stari nemščini), ki velja za morskega Robin Hooda. Zaslovel je, poleg sposobnosti popiti 4-litrski bokal na en mah tudi s sodelovanjem v bitki med Danci in Švedi (bil je najet), saj mu med morjeplovci ni bilo para. Vendar Klaus po tej bitki ni odnehal in je nadaljeval zelo uspesno s piratstvom (posebej je bil priljubljen med revnim prebivalstvom zaradi pravične delitve plena), dokler ga niso s prevaro uspeli ujeti in mu soditi v Hmburgu, predvidoma leta 1400 oz. 1401. Klaus se je skusal rešiti 2x. Prvič je mestnim oblastem ponudil, da jim mesto obda z zlato verigo, vendar neuspešno. V drugo pa se je uspel izpogajati, da izpustijo toliko zajetih mož njegove posadke, kolikor jih bo uspel prehoditi potem, ko mu rabelj že odseka glavo. Na to so pristali, misleč, da to itak ni mogoče. Vendar....Klaus je uspel brez glave prehoditi mimo ca. 12-14 ljudi in jih s tem rešiti. V tistih časih je bil rabelj poklic in plačan na podlagi uspešne usmrtitve, kar pa v tem primeru ni bila. Zato je moral tudi rabelj deliti usodo Klausa (instantna karma?). Danes je Klaus velika legenda, o njemu so napisane pravljice, pesmi, postavljen je kip, rekonstrukcija obraza, itd.

Nekako se mi zdi Nemčija preveč "nemška za moj okus. Vse deluje (celo dvojno - semaforji za pešce imajo dvojni znak za rdečo!), mogoče celo preveč. Mesto deluje bogato, prekrasna mestna hiša, baje ena najlepših na svetu, predel bivših skladišč ob kanalih je danes namenjem bolj kulturi in gradnji hiper modernih stavb, najpomembnejša je bodoča filharmonija, s fasado, ki ponazarja valovanje morja in ki naj bi postala ena nabolj prepoznavnih stavb mesta, po vzoru sydneyske opere. Mesto je že veliko pred Božičem okrašeno, božične tržnice ponujajo razne dobrote, kapitani vabijo turiste na vožnje z ladjami in mesto deluje zelo praznično.


Samo kakšnih 30 km, kjer se prične meja bivše vzhodne sosede, pa kaže drugačno podobo. Ceste so slabše, ljudje se zdijo nekako drugačni ali pa se je samo meni tako zdelo. Vendar mi je marsikaj potrdila tudi sorodnica. Ljudje, ki so po padcu komunističnega režima sicer z veseljem sprejeli novega, svobodnješega in obeujočega, danes kakor, da so razočarani. O tem sem prebral tudi v zabavni in zanimivi knjižici o sodobni Nemčiji. Danes še vedno veljajo za Vzhodnjake, prej so vseeno imeli nekako več veljave. Čeprav si ne morem predstavljati, da bi si kdo želel nazaj. Sestrična, pa tudi že prej teta, mi je povedala marsikaj zanimivega oz. strašljivega iz tistih časov. Svobode dejansko niso imeli, saj je bilo že težko potovati iz rodnega kraja, kaj šele kam drugam v DDR, sploh pa ne kar tako drugam, sploh pa ne na Zahod. Ena od žrtev je bila tudi druga sestrična, ki je tisti čas zbežala v takratno ZRN, vendar samo po sadje in se tudi vrnila nazaj, a so jo pri tem ujeli. Kazen: 2 leti zapora, ob tem, ko je imela skoraj še dojenčka.. Krute stvari so bile povsod tam. Ena od prepovedanih stvari sta bili jeans in prava kava. Podobno kot režim v Romuniji, so tudi tam ljudje ovajali in vohunili med seboj. Oblastem "žal" ni uspelo preprečiti sprejema TV signala, zato so na skrivaj spremljali program zahodnonemške TV, a za zatemnjenimi okni in s pridušenim zvokom. Marsikoga je ovadil npr. sošolec, vsevprek so pač vohunili.
Zaradi jugoslovanskega držazvljanstva moje tete, je smela 1x/letno potovati v DDR prijazne države in tudi v zahodno Nemčijo po nakup, ki pa je vseeno pomenil pravi luksuz - danes se zdi smešno, takrat pa jim je nakup Creme 21, sadja in podobnih živil, pomenil ogromno. Vedno so se mi smilili, ona pa je vedno klela, da je usoda hotela, da je po izbruhu vojne ostala tam, saj se vrniti ni mogla več, kasneje pa je pač imela že družino.


Danes ni več take mizerije, je pa drugačna. Ljudje se vdinjajo v redkih službah raznih korporacij, da zaslužijo za novi standard, veliko mladih je podleglo drogam, prostituciji, ekstremizem in nacionalizem spet narašča in tudi to stanje se mi ne zdi ravno dobro. Če si turist in obiščeš samo npr. Hamburg se to mogoče sploh ne opazi, pa vendar je lahko že samo par km izven tega, drugače. Po drugi strani pa naj bi Nemčija že prebrodila krizo in mogoče je življenje veliko slabše v Sloveniji kot tam. Ne vem. Prav veliko se način povprečnih ljudi ne razlikuje. Verjetno je njihov standard pač višji, že socialna podpora ali minimalna plača je, tako kot marsikje drugje na Zahodu, višja, cene pa zelo primerljive, če ne nižje.


Vsekakor je zame Bruselj dobra alternativa. Nemčija se zdi prenemška in Slovenija preslovenska (ali po Svetlanino, preslovenceljska). Mešanica Balkana in Pariza, Amsterdama je po mojem okusu dobra stvar. Kljub večjemu kaosu, morebitni nečistoči, a večji mešanici narodov in jezikov, kultur, večji pisanosti. Seveda je vsakemu ponavadi rodni kraj drag, ga nosi v srcu in spominu, a v današnjem času možnosti transporta to več ni problem. No, manjši, saj je Slovenija pač slabo povezana oz. obstoječe povezave so dražje kot za druge države in mesta. A zdaj sem že ćisto zašel od zgodbe o Hamburgu, Nemčiji in bivši DDR. Vsekakor priporočam obisk, splača se ostati vsaj nekaj dni in če imate možnost, obiščite tudi Schwerin, pa Lubeck, ni daleč tudi do Baltika, Rostocka...veliko lepih in zanimivih stvari je vsepovsod okoli. Zdaj me zanima od Nemčije najbolj še Berlin in pa Sylt (otok), prvi zaradi vsega po čemer je Berlin znan, drugi pa zaradi slovesa in iz romana "Hura, še smo živi". In očitno imajo tam na Syltu zelo znano sol in nemški kruh, ki sem ju kupil slučajno na letališču, bližnji Lubeck (drugo Hamburško letališče za nizkocenovce) pa po marcipanu. Baje je tam najboljši na svetu, a nekateri bi trdili, da je boljši tisti v Valenciji. Kdo bi vedel, treba je poskusiti.

Sedanjost zgodovine

Iz zgodovine sem privlekel nekatere tedaj pomembne osebe in spet navezal kontakt. Nekatere še iščem (za to je npr. FB res uporaben), nekatere čakam, da me poiščejo.

O Barbari sem že pisal in z njo imava spet redne stike, Zelo me vseli. Prišla je Suzana, pa Marko, pa Nena in še kdo bo. Zelo zanimivo in nostalgično. Za vse omenjene lahko rečem, da se niso bistveno spremenili, celo postarali so se zelo malo (za razliko od mene). Poseben občutek je, ko si spet z nekom, ki ti je bil blizu pred 15imi, 20imi, 30imi..leti! Vse oživi, se pomladi in svet se zdi lepši. Pa ni, vsaj sodeč po Liffe filmu, ki ga je danes gledala Barbara (Velemesta). Baje kar šokanten in ti da veliko za razmišljati. Upam, da ga dobim.

Trenutno čakam na "Life without me" in "Wilde" (Oscar, seveda). Zaradi Barbare sem v zadnjem času videl veliko lepih/dobrih/žalostnih...življenskih filmov. Thx. O "Ta Mrzli" pa drugič. Zdaj že spi. Joj, kam beži ta čas? V Honduras? 

CETRTEK

C bi danasnjemu vremenu rekla "Shitty bordel du merde", saj je zunaj na pol dez (pada in neha in tako naprej), mraz. V Alicanteju pa 22 stopinj. Belgija ima danes praznik (baje imajo nacionalne institucije zaprto do srede), mi pa delamo. Se slabih 5 tednov nas loci od bozicno/novoletnih praznikov (jupi) in v ta namen sem ze kupil karto. Nasa vrla Adria je sicer pripravila posebno ponudbo za uradnke v Bruslju, a jo omejila z datumi, ki so zelo neprakticni. Najbrz teh terminov ne morejo zapolniti.. Za njihovo ceno se pri Ryanairu dobi povratna karta + 12 dni najema avtomobila! Ponudba, ki ni niti slucajno primerljiva. Do kdaj bo tako se sprasujem, je res prioriteta prevazati vecinoma slovenske funkcionarje in pozabiti na navadne potnike?

Na parih blogih sem zasledil zanimive objave, priporocam v branje:

IVAN KAMAZOV: Morbidnost je yukk

MIHA MAZZINI: Dan prijaznosti

N`TOKO: O pomembnosti sprememb in sobivanja

Lep cetrtek!

Rekonstrukcija Bruslja v 19.stoletju: reko Senne so prekrili, tako, da je v mestu vidna samo na nekaj mestih (blizu Gare du Midi in pa v kvartirju St.Gery, vendar tu ne gre za pravo Senne, samo za originalno lokacijo) Vredno ogleda!

Tabu incesta

grob povzetek, ki mi ga je poslala prijateljica in je s predavanja VVG na FDV. Sigurno kaj manjka, ampak se mi zdi zelo zanimiv. Pred kratkim sem nekje na internetu zasledil podatek, da naj bi bil incest v Belgiji legalen. Ko se o tem spraseval domacine, so seveda zatrjevali, da ni res oz. da mogoce drzi, ce gre za polnoletne osebe. Bo treba raziskati.

Tabu incesta se je vzpostavil zaradi praktičnosti, zaradi združevanja moči različnih družin (namesto povečevanja družine samo z rojevanjem, dobiš celo drugo družino s "poroko"). žensko telo čudovito, moško je grdo. In vsak otrok je od vsega začetka brezpogojno zaljubljen v svojo mamo - ona daje vse, kar človek potrebuje: hrano, toplino, varnost, obleko, tolažbo, itd. Potem, ko je otrok dovolj star, da razume, ga druga avtoriteta v družini, ponavadi oče, nauči, da je ljubiti mamo narobe. Fantki ne smejo ljubiti svoje mame, svoje sestre, sestričen, lahko pa ljubi druge ženske. Punčkam pa se pove, da ne sme ljubiti niti mame, niti sestric, niti nobene druge ženske, ampak mora ljubiti moškega. In ker je moško telo tako odvratno (besede VVG), so ženske v svojem bistvu spolno zatrte. Iz tega razloga imajo tudi povečini manjši libido, kot moški. Ker so prisiljene ljubiti alternativo ženskemu telesu. In... v družinah, kjer otroci niso naučeni, da ne smejo ljubiti mame, pride do homoseksualnosti. Pri punčkah je očitno zakaj, ker je žensko telo dosti lepše, kot moško. Pri fantkih pa, ker je navezanost na mamo tako velika, ne morejo sprejeti ljubezni do druge ženske. Zato se obnejo na manj "bolečo" altrenativo in to je moški

Naj temu samo dodam, da uradna medicina, kakor vem, se ni dognala vzroka homoseksualnosti, zadnje domneve so, da je kriv nek gen. Nic pa seveda ni dokazano.

Jez

Kdor seje hrepenenje, žanje zatiranje.

Eleganca ježa

PS

Za tiste, ki to berejo in komentirajo, da so moji zapisi neprimerni: preberite si ali še enkrat ali pa nehajte brati, saj je očitno na stvari nekaj drugega kar vas moti. Kljub temu, da nisem literarni biser, pa vem, da napišem vsaj tako, da izrazim svoje mnenje o zadevah, ki so mi pomembne, brez imen, brez kakšnih direktnih napadov itd. Za razliko od mnogih, ki ne znajo/nočejo/upajo. 


Najbrz je tako kot z avtorji knjig in filmov, ki jih kdaj tožijo ljudje, ki se najdejo v nekem delu: mislijo, da je vse, kar berejo ali gledajo o njih, pa ni. Je tu še abstraktno razmišljanje (ki ga taki pač nimajo), pa umetniška svoboda, pa še kaj. Kaj pa tudi konkretna podlaga iz življenja. 


Saj veste kako piše na začetku kakšnih knjig in filmov:


"Junaki so izmišljeni in vsaka podobnost z resničnimi osebami je zgolj naključna"


Očitno bom zdaj to začel lepiti na vsak zapis, ki se bo nanašal na mnenje o ljudeh in odnosih. 

AG

Ne, ne mislim Ambasade Gavioli, pa tudi angleške Alenke ne. Mislim Alenko Godec, katere koncert sem gledal in poslušal pred par dnevi na RTVSLO2, ki jo spremljam preko interneta.

Torej,  če ne gre že za naš najboljši vokal, pa sigurno eden izmed najboljših! Njen mil glas, razpon, predvsem paka rizma, delajo Alenko tako očarljivo in simpaticno, ki zraven še odlično poje.

Alenka je rojena Šiškarica, leto starejša od mene in vedno mi je bila všeč. V osnovni šoli že, ko verjetno še ni vedela, da bo (taka) pevka. Srečeval sem jo na hodnikih šole in ko je sprehajala svojega psička. Vedno se (mi) je tako lepo nasmehnila in ta nasmeh je enak še danes. Mislim, da je vedno ohranila tisto preprostost, ki govori, da gre za toplega človeka, ki je prijazen in ima posluh za ljudi okoli sebe. Ni veliko takih. Ampak predvsem pa gre za to, da ima GLAS in sposobnost interpretacije. Obvlada. Rešuje slovensko sceno, ki je prepolna raznih wannabejev in ostalih murkotov.


Posnetka vrla RTVSLO zal ni uvrstila v svoj arhiv. pa tako si želimo probagirati slo.glasbo in forsirati kvote..

www.alenkagodec.com

MORE FEJK

Moram. Tisci, ker hoce na plano :)

Zadnje case se z veliko ljudmi, ki jih poznam dogajajo cudne reci. Vsakemu posamezno, niso povezani (no, nekateri se poznajo). Z nekaterimi od njih je prislo do rusad in tezav tudi v povezavi z mano. Na prvo zogo bi clovek rekel, da lahko nosim vzrok, kar deloma seveda dopuscam (kdo je ze popolen?), a ob podrobnem pogledu bi poznavalec lahko rekel, da temu ni tako, vsaj glede temeljnega vzroka. Vecina ima pac probleme, ki se prenasajo seveda na odnose (prav malo jim je mar v takih primerih, ce jih s tem porusijo). Ob strasnem blefu (fejku) in svoji povrsnosti, se pac ne zavedajo, da so kot taki negativni in kar klicejo po konfliktu.

Za ljudi, ki so mi ali mi se pomenijo kaj in ki so me veckrat razocarali, mi je in hudo, a hkrati in sele posledicno tudi vseeno. Prvo se vedno trudim to povedati, razcistiti. Nekateri vzamejo to samo kot kritiko in napad in seveda zaprejo vrata vsakemu dilogu. Vecina jih ima seveda (pre)visoko mnenje o sebi, a ko je treba kaj artikulirati, zmrznejo.

Najbolj bedno pa je in to recem z vso moralno odgovornostjo, da clovek, ki ga smatras za prijatelja ni sposoben oz. voljan vzdrzevati neke kontinuitete, ne ljubi se mu kontaka, a obenem patolosko posilja objave na razna socialna omrezja, se tam izpoveduje in navdihuje nad virtualnimi recmi in odnosi. Igra v realnem svetu, igra tudi v virtualnem. To pa je zame bolno oz patolosko. Tako, da bi lahko koga poslal na zdravljenje. Res mi je pomilovanja vredna ta dvojnost, da je realnost cisto diametralno nasprotna od tega kar mislijo, pisejo, govorijo...seveda najvec v virtualni resnicnosti. Sploh pa je to zanimivo, ker gre za kao odrasle ljudi. Ki so nekoc ziveli in brez drugega vzporednega sveta imeli dokaj urejene odnose in glavo, zdaj pa se jim je zgodila cista revolucija z negativnim izidom.

Najbolj zanimivo pa je, da slisim podobne zgodbe od cisto nepoznanih ljudi, predvsem takih, ki so ali v tujini in imajo moznost izkusiti to distanco, ali pa takih, ki so se sposobni samorefleksije, kritike in zdravega razmisljanja. No, teh je vedno manj, ogrozena vrsta so in treba jih je zascititi. Da so se normalni med norci. ker norci so seveda zunaj.

Boste danes kaj fejkali? Pa pazite komu, izberite si bolj nepoznane "zrtve", saj vas prijatelji najbrz prevec poznajo in tudi cez leta ste najbrz ze pokazali vzorec.

Eno samo veliko razocaranje ste. Ne razlikujete zrnja od plev. Pozabljate vse. Kot trio opic (ne vidim-ne slisim-ne govorim). Pa kaksen clovek je to, ce ne izkorisca svojih primarnih funkcij - razmisljanja in govora?

Pa ne se spet "vsi" vsuti in pocutiti osebno napadene, ker osebno sem vsakemu se povedal, ce sem imel kaj. Zato vcasih tudi napisem kaj prevec (in tudi zbrisem ali se opravicim, da se ne boste slucajno primerjali). Za "vas" (ki fejkate) nisem preprican, da ste tega sposobni.
Saj, o hinavscini in dvojni morali sploh nisem se pisal, lahko tudi s podkrepljenimi primeri.
Pa ne bom, ker se mi zdi, da je tole dovolj. Pa tudi ni se zdravo toliko in tako ukvarjati s tem.

Sem kritik, ne cinik, kot sem ze veckrat napisal in upam, da poznate razliko. Vi, ki ste zame zdaj v neki cudni skupini "ex causa". Za mnoge bo najbrz tako ostalo, mogoce pa se redki preselijo iz "ex" v "in", ampak to je pac na njih, ne na meni. Dost mam!

"Dost mam" tudi drugih, bolj prijetnih in pozitivnih stvari in tudi ljudi. Kot je ze rekla Maja, nekateri smo si pac "reason, season, lifetime". Dostikrat napacno ocenimo ali pa se trudimo v napacno smer. Nic zato, zivljenje je pac tako, vcasih bolece ucenje, vcasih pa prijetno spoznanje. Resnica pa je vedno in edina tista, ki je zame pomembna. No fejk, please. Razen v primeru usnja :)

In za vse take tipe je tale komad:

I NEVER DREAMED YOU`D LEAVE IN SUMMER (S.Wonder tribute to M.J.)

Kameni Valentin ali nasvidenje v naslednji ustanovi ali why to hate fake people

Naslov je zelo simbolicen in tak naj bi bil tudi ta zapis. Brez imen, pa ceprav bi jih tokrat prav rad zapisal.. O razhajanjih, o neiskrenosti, o slovenski bolezni? Ne vem, kaksna je ta bolezen, obstaja pa. In zajela je mnoge. In vsi ti so fejk ljudje. Wannabes bi rekli bratje Anglezi. Enim do konca ne bo jasno, da niso in ne morejp biti hipiji, drugim, da laži o sebi ne prepričajo že davno. Spet veliko njih nima pojma za kaj imajo prijatelje, zakaj otroke, zakaj sploh koga ali kaj. Vsi dostikrat nosimo maske, predvsem v zunanjem svetu, a nekateri bi jih nosili stalno, pa ceprav so padle. Kakor je padlo se marsi kaj - standardi recimo. Zanimiv pojav. In kaksna opravicila smo zmozni za to. Ogromno slovenske tipicne lastnosti, zavidanje, je zraven. Ko zacne udarjati to v pretiranih kolicinah postane zelo motece. Kot klavstofobija. Pa sigurno obstaja ime tudi za tako stanje. Neka xfobija sigurno. Skratka, hvala lepa, ampak ne hvala. Ravno to me opominja zakaj sem tudi odsel. Tudi. Najbolj pravilna je Svetlanina (pa ne mi spet očitati citiranja, ob tem, ko sami niste sposobni izraziti svojega najmanjsega mnenja): zaradi Slovenceljnov. Za mašo dati pa za vse redke izjeme.  In s takimi, ki jim dajes del sebe, pa tega ne zaznajo, se nima smisla ukvarjati. Prijatelj bi rekel "ne me vlečt v to močvaro". Problem oz keyword vsega je sigurno SAMOUMEVNOST. Nic ni samoumevno! Nic! Pa tega vecina ne ve oz. se ne zaveda. Vse je samo to, koliko vlozis, da boš kaj žel. In taki samoumevnezi ne bodo veliko. Vsaj ne pravih stvari. Cista matematika in to osnovna. In, ne znasajte se nad napacnimi, bliznjimi, če vam ne gre kaj drugega v zivljenju, kajti s tem boste odgnali mogoce resitev. In ne mislite, da kdor in ko je treba, ne vidi vasega početja in delovanja. Vidi-m-jo. Zato si boste lahko zapravili dragoceno preteklost in prihodnost. Preziveli boste, ampak kako. S standardi na nuli in z antidepresivi v zepu? Glavno, da so glavni trije super, normalni, skromni, trezni in razsodni. Ce te imajo se radi je sploh fino. No, tretji je vprasljiv, ima tako naravo, da je opravičljivo. Se pa crklja. :)

Bolj veselo je v Benetkah, je arh.bienale in ostala krema umetnosti, ki ga lacnemu tega podrocja zivljenja ponuja ta prestolnica umetnosti. Zato grem to jutri preveriti in hkrati moj cam-ič, ki naj bi bil visek tehnike med temi igračami. Dosta više ove Ljubljane, bre :)

Ostanite neporočeni, da ne izgubite erotike (by svetlana) in ne jemljite vsega zdravo za gotovo. In pozdrav vsem, bivsim, sedanjim in bodocim. Ce kaj, potem sem skozi zivljenje spoznaval in prijateljeval z razlicnim stevilom razlicnih ljudi. In tudi povezoval (tema o tem, kako nekateri strogo locujejo svoja poznanstva si zasluzi pozornost za sirso obravnavo in tudi tukaj) ljudi in jim vedno pomagal po najboljsih moceh. Dostikrat prezrto in samoumevno. Zato vam Mati Tereza ni treba biti, to vem. Bolj ponujaš, bolj zavračajo. Ampak standardi padajo. Dramaticno kot na borzi. Ponuja pa nihče več nič. Se začenja 100 let samote? Okrogla cesta? Za koga? Bomo kaj fejkali danes?

MIS A JOUR

Apdejt po domače. 


BE
Belgija še vedno sestavlja vlado, nekaj ljudi, ki sem jih konzultiral pravi, da resno verjame, da se zna zgoditi razdelitev. Baje se niti politično, niti vsesplošno ne morejo več pogovarjati. Baje se Valoncu zna zgoditi vsakodnevno, da ga Flamec zelo odkrito šikanira, recimo v vrsti v trgovini ali na cesti. Jaz kaj takega nisem še opazil in če je to res bolj pogost pojav, ga seveda obsojam. Ne glede na vse njihove zgodovinske zdrahe in razloge. Konec koncev bi v tej dobi morali najti višji nivo komuniciranja in kohabitacije. Mogoče bi bilo bolje vseeno, da se razidejo, samo, baje obstajajo drugi, bolj legitimni razlogi, da to ni mogoče oz. ni enostavno. Eden je že nasledstvo imena države, pa status Bruslja.. Premalo sem na tekočem in premalo vem, da bi sodil. Vem pa, da odkar sem tu, mi je ta država prirasla k srcu in me fascinira ta dvojnost. Očitno pa ne gre nekaj, kar je dano skupaj umetno, Tudi v Jugoslaviji ni šlo, pa če si zdaj, post festum mislimo, da je, ni. Umetno pumpanje bratstva in enotnosti ne deluje. Sicer ni prav enko primerljivo, do neke mere pa. Mogoče manjka kakšen Poirot, da ugotovi in razreši stvar. Držim pesti, da bo bolje.


ETC
Če kupujete kakšno tehnično blago je vredno preveriti cene na internetu. Hotel sem kupiti spominsko kartico za kamero in ugotovil, da je npr. na Amazonu.de ca.100 eur cenejša od enake v trgovini! Nekateri izdelki so lahko cenejši tudi za nekaj 100 eur (npr.TV)! Prav bizarno! Poleg tega vem, da v trgovinah ponujajo robo, ki je zastarela, saj se hočejo znebiti zalog. Večina ljudi pač kupi, kar je na voljo. Napaka.

Občasno in iz antropoloških razlogov:) preverim slovenski BB. Splošna ocena: obup. Zbrali so tako nezanimive osebke, da je skoraj težko gledati. Seveda je zanimivo, kako se ljudje prenašajo in obnašajo, če so zaprti skupaj in izolirani. Dobro se spomnim resničnostnega šova MTV pred kakimi 20 leti, ko je skupina ljudi bivala skupaj. Razlika je bila, da tam ni bilo pravil izločanja, skupaj so živeli ves čas in zelo so bili zanimivi. Vmes so počeli svoje stvari, službe, študij, samo živeli so skupaj pod očmi kamer. In se zelo dobro ujeli, višek pa je bil, ko je  eden od stanovalcev, Pedro, na koncu zaradi Aidsa umrl. Kot zgodba neke družine je bilo. Seveda je bil konec oddaje tragičen, že zato, ker si ni nihče želel narazen, saj so se zelo dobro ujeli, dopolnjevali in zato, ker so zaradi Pedra vsi trpeli. Če primerjam naše BB je bil nivo komunikacije in razgledanosti veliko višji. Pri naših pa seka pomanjkanje vsega na vsakem koraku ven. V bistvu pa je to kar dober odraz povprečnega Slovenca bi rekel. Ne moremo biti ponosni.


Ryanair je dodal nove lete na liniji Trst-Bruselj-Trst!


Včeraj sem v arhivu RTVSLO našel radijski intervju s Svetlano Makarovič, ki brez dlake (kot vedno), najbolje pove kot je treba. Obsodi, kar je treba osoditi. Ko bi bilo le več takih Svetlan. Njen opus je neprecenljiv, njene kritike poučne in zanimive, seveda jo večina ne mara ravno zato. Se lahko hitro najdej(m)o v tem. Ampak resnica je najboljša valuta, vedno. Edina lahko spremeni kaj na bolje, sevda, če smo dovzetni. Mnogi niso, si raje domišljajo, da je prav, kako mislijo in živijo. In takih Slovenceljnov je veliko, preveč. Obožujem jo.


INTERVJU Svetlana Makarovič


in vsi ostali prispevki o njej na tem mediju

Svetlana Makarovič30.12.2008ARS
Svetlana Makarovič: Teta ...25.12.2008SLO1
Svetlana Makarovič - Ogledalo07.11.2008A1
Svetlana Makarovič: Samost03.11.2008SLO1
Svetlana Širec24.01.2008A1
Svetlana Mkarovič in Helena ...28.11.2007 
Miša Molk in Svetlana ...28.09.2007 
Prešernove nagrade v zadnjem ...08.02.2006TV2



Svetlana Makarovič: Miška ...02.01.2010A1
Svetlana Vasilenko: Visoka ...03.11.2009A1
Svetlana Makarovič: Pod ...28.10.2009A1
Svetlana Makarovič v ...03.10.2009 
Svetlana Makarovič: ...01.10.2009A1
Svetlana Makarovič in Hribar23.05.2009 
Ukrajina: Svetlana Loboda - ...16.05.2009 
Svetlana Makarovič10.05.2009 
Svetlana Makarovič in Kaja ...23.03.2009SLO2
Svetlana Makarovič o ...05.02.2009 
Svetlana Makarovič21.01.2009 
Pesnica Svetlana Makarovič01.01.2009A1