HAMBURG & DDR

Pred slabim tednom sem obiskal to lepo nemško mesto, ki sem ga nosil v mislih že zelo dolgo. Prvotni namen je bil obisk sorodnice, ki živi v bivši DDR, v mestu Hagenow (blizu Schwerina), ki je od HAM oddaljen okrog 40 km. V tej bivši vzhodno nemški državi je živela teta, ki mi je bila zelo draga, a sem na obisk prišel žal prepozno, saj je umrla nekaj let prej. Imam pa stik s sestrično, ki je nekako globoka vez z njo.


Naj prvo napišem nekaj o vtisih iz Hamburga. O zgodovini in ostalem si lahko vsak sam prebere vse, zato ne bom ponavljal suhoparnih podatkov. Gre za zelo lepo mesto, veliko, čisto, urejeno, sodobna prestolnica, s 3.največjim evropskim pristaniščem, bogato zgodovino (tudi mračno iz časov nacizma - v tamkajšnji tovarni so izdelovali zloglasni Ciklon-B, tovarna pa še vedno obratuje, le proizvodnja je drugačna danes), poleg vsega naštetega je mesto znano tudi po razvpiti četrti St.Pauli (tudi znamka znanega piva), ki je največja tovrstna četrt v Evropi. (danes je to kraj, poleg prostitucije, zabave, glasbe, kulturnih dogodkov in spomina na Beatle, ki so tam nekaj časa živeli in ustvarjali).

Mesto sem si dodobro ogledal z vodičem prostovoljne agencije Europe Free Tours, ki deluje po načelu brezplačnih ogledov, vendar je napitnina zaželena, ni pa nujna. Vsekakor se splača in je vredno vsakega evra, ki ga nameniš za vodiča. Poleg ogleda vseh večjih znamenitosti, sem izvedel zanimivo zgodbo/legendo o znanem piratu Klausu Stortebekerju (dobeseden prevod bi bil "popiti na eks" v stari nemščini), ki velja za morskega Robin Hooda. Zaslovel je, poleg sposobnosti popiti 4-litrski bokal na en mah tudi s sodelovanjem v bitki med Danci in Švedi (bil je najet), saj mu med morjeplovci ni bilo para. Vendar Klaus po tej bitki ni odnehal in je nadaljeval zelo uspesno s piratstvom (posebej je bil priljubljen med revnim prebivalstvom zaradi pravične delitve plena), dokler ga niso s prevaro uspeli ujeti in mu soditi v Hmburgu, predvidoma leta 1400 oz. 1401. Klaus se je skusal rešiti 2x. Prvič je mestnim oblastem ponudil, da jim mesto obda z zlato verigo, vendar neuspešno. V drugo pa se je uspel izpogajati, da izpustijo toliko zajetih mož njegove posadke, kolikor jih bo uspel prehoditi potem, ko mu rabelj že odseka glavo. Na to so pristali, misleč, da to itak ni mogoče. Vendar....Klaus je uspel brez glave prehoditi mimo ca. 12-14 ljudi in jih s tem rešiti. V tistih časih je bil rabelj poklic in plačan na podlagi uspešne usmrtitve, kar pa v tem primeru ni bila. Zato je moral tudi rabelj deliti usodo Klausa (instantna karma?). Danes je Klaus velika legenda, o njemu so napisane pravljice, pesmi, postavljen je kip, rekonstrukcija obraza, itd.

Nekako se mi zdi Nemčija preveč "nemška za moj okus. Vse deluje (celo dvojno - semaforji za pešce imajo dvojni znak za rdečo!), mogoče celo preveč. Mesto deluje bogato, prekrasna mestna hiša, baje ena najlepših na svetu, predel bivših skladišč ob kanalih je danes namenjem bolj kulturi in gradnji hiper modernih stavb, najpomembnejša je bodoča filharmonija, s fasado, ki ponazarja valovanje morja in ki naj bi postala ena nabolj prepoznavnih stavb mesta, po vzoru sydneyske opere. Mesto je že veliko pred Božičem okrašeno, božične tržnice ponujajo razne dobrote, kapitani vabijo turiste na vožnje z ladjami in mesto deluje zelo praznično.


Samo kakšnih 30 km, kjer se prične meja bivše vzhodne sosede, pa kaže drugačno podobo. Ceste so slabše, ljudje se zdijo nekako drugačni ali pa se je samo meni tako zdelo. Vendar mi je marsikaj potrdila tudi sorodnica. Ljudje, ki so po padcu komunističnega režima sicer z veseljem sprejeli novega, svobodnješega in obeujočega, danes kakor, da so razočarani. O tem sem prebral tudi v zabavni in zanimivi knjižici o sodobni Nemčiji. Danes še vedno veljajo za Vzhodnjake, prej so vseeno imeli nekako več veljave. Čeprav si ne morem predstavljati, da bi si kdo želel nazaj. Sestrična, pa tudi že prej teta, mi je povedala marsikaj zanimivega oz. strašljivega iz tistih časov. Svobode dejansko niso imeli, saj je bilo že težko potovati iz rodnega kraja, kaj šele kam drugam v DDR, sploh pa ne kar tako drugam, sploh pa ne na Zahod. Ena od žrtev je bila tudi druga sestrična, ki je tisti čas zbežala v takratno ZRN, vendar samo po sadje in se tudi vrnila nazaj, a so jo pri tem ujeli. Kazen: 2 leti zapora, ob tem, ko je imela skoraj še dojenčka.. Krute stvari so bile povsod tam. Ena od prepovedanih stvari sta bili jeans in prava kava. Podobno kot režim v Romuniji, so tudi tam ljudje ovajali in vohunili med seboj. Oblastem "žal" ni uspelo preprečiti sprejema TV signala, zato so na skrivaj spremljali program zahodnonemške TV, a za zatemnjenimi okni in s pridušenim zvokom. Marsikoga je ovadil npr. sošolec, vsevprek so pač vohunili.
Zaradi jugoslovanskega držazvljanstva moje tete, je smela 1x/letno potovati v DDR prijazne države in tudi v zahodno Nemčijo po nakup, ki pa je vseeno pomenil pravi luksuz - danes se zdi smešno, takrat pa jim je nakup Creme 21, sadja in podobnih živil, pomenil ogromno. Vedno so se mi smilili, ona pa je vedno klela, da je usoda hotela, da je po izbruhu vojne ostala tam, saj se vrniti ni mogla več, kasneje pa je pač imela že družino.


Danes ni več take mizerije, je pa drugačna. Ljudje se vdinjajo v redkih službah raznih korporacij, da zaslužijo za novi standard, veliko mladih je podleglo drogam, prostituciji, ekstremizem in nacionalizem spet narašča in tudi to stanje se mi ne zdi ravno dobro. Če si turist in obiščeš samo npr. Hamburg se to mogoče sploh ne opazi, pa vendar je lahko že samo par km izven tega, drugače. Po drugi strani pa naj bi Nemčija že prebrodila krizo in mogoče je življenje veliko slabše v Sloveniji kot tam. Ne vem. Prav veliko se način povprečnih ljudi ne razlikuje. Verjetno je njihov standard pač višji, že socialna podpora ali minimalna plača je, tako kot marsikje drugje na Zahodu, višja, cene pa zelo primerljive, če ne nižje.


Vsekakor je zame Bruselj dobra alternativa. Nemčija se zdi prenemška in Slovenija preslovenska (ali po Svetlanino, preslovenceljska). Mešanica Balkana in Pariza, Amsterdama je po mojem okusu dobra stvar. Kljub večjemu kaosu, morebitni nečistoči, a večji mešanici narodov in jezikov, kultur, večji pisanosti. Seveda je vsakemu ponavadi rodni kraj drag, ga nosi v srcu in spominu, a v današnjem času možnosti transporta to več ni problem. No, manjši, saj je Slovenija pač slabo povezana oz. obstoječe povezave so dražje kot za druge države in mesta. A zdaj sem že ćisto zašel od zgodbe o Hamburgu, Nemčiji in bivši DDR. Vsekakor priporočam obisk, splača se ostati vsaj nekaj dni in če imate možnost, obiščite tudi Schwerin, pa Lubeck, ni daleč tudi do Baltika, Rostocka...veliko lepih in zanimivih stvari je vsepovsod okoli. Zdaj me zanima od Nemčije najbolj še Berlin in pa Sylt (otok), prvi zaradi vsega po čemer je Berlin znan, drugi pa zaradi slovesa in iz romana "Hura, še smo živi". In očitno imajo tam na Syltu zelo znano sol in nemški kruh, ki sem ju kupil slučajno na letališču, bližnji Lubeck (drugo Hamburško letališče za nizkocenovce) pa po marcipanu. Baje je tam najboljši na svetu, a nekateri bi trdili, da je boljši tisti v Valenciji. Kdo bi vedel, treba je poskusiti.