BRUSELJ, KI MI JE VSEC

FRANCOSCINA * GODIVA * DUVEL * AUDREY HEPBURN * SABLON * MUZEJ MAGRITTE * RAF SIMONS * DIRK BIKKEMBERGS * GRAND PLACE * LES FRITES (POMFRI) * TIN TIN * VICTOR HORTA * KATE RYAN * CHEZ MAMAN * KIPLING * PARK CINQUANTENAIRE * SLOVENSKA HISA/MAISON SLOVENE * VAFLJI * HÄAGEN DAZS * MINIATURE * GALERIE ST.HUBERT * ANTIKVARIATI * MASIVNO ORIGINALNO POHISTVO * SPECULOOS PISKOTI * MANNEKEN PIS * ATOMIUM * BRUSSELS ROLLER PARADE * MEDNARODNOST * THALLYS * BAZAAR * LE PAIN QUOTIDIEN * FUSE * AVENUE LOUISE * LES ROIS BELGES * PIERRE MARCOLINI * EXKI

SVET V BRUSLJU

Bruselj je že dolgo mesto imigrantov iz celega sveta - od iskalcev azila do dobro plačanih uslužbencev v mednarodnih podjetjih in institucijah. Vsaka etnična skupina je pustila svojo sled in to je naredilo Bruselj kozmopolitsko mesto.

Brusleljski predeli

AFRIKA: Matonge
Poimenovan po četrti v kongoški prestolnici Kinšasa se nahaja blizu Porte de Namur se tu nahaja od l.1960 s študenti iz Konga. Tu najdete prodajalne najrazličnejše zelenjave in sadja, tipičnih oblačil in trgovin z možnostjo poceni klicev v Afriko in Azijo. Glavni cesti Rue de la Longue Vie in Rue de la Paix sta predvsem živahni v poletnih nočeh.

AZIJA: Chinatown
Ca. 2000 Kitajcev prebiva okoli Place Sainte Catherine. S svojimi trgovinami in restavracijami pričarajo pravo kitajsko četrt. Najboljši kitajski supermarketi se nahajajo na Rue de la Vierge Noire. Eden takih je Kam Yuen Supermarket, kjer najdete prijazno osebje in najrazličnejše artikle in specialitete.

AVSTRIJA
Avstrijska prisotnost je sicer diskretna, lahko pa najdete kislo zelje in golaž v starinski gostilni Tiroler Stuebrl z alpsko opremo na 124 Avenue de l'Hippodrome ali se udeležite letne zabave Wienner Ball v Concert Noble v EU okrožju.

BRITANIJA
Britanci so tu prisotni pred bitko pri Waterlooju. Premorejo angleško cerkev na Rue de Capitaine Crespel, škotsko cerkev na Chaussee de Vleurgat in britansko knjigarno na 71 Blvd. Adolphe Max, ki izvira iz l.1921. Britanska šola v Tervurenu nudi tradicionalno britansko izobraževanje, British Council pa organizira tečaje angleščine, razstave in letne festivale ang. filma v Palais des Beaux-Arts (palača lepih umetnosti). "Gourment Food & Gifts" je pravi naslov za Britance z domotožjem, ki iščejo "Marmite" ali izvod "The Radio Times" na lokacijah: 59 Rue Archimede, 5 Allee Petit Paris (Waterloo), 22 Duisburgsesteenweg (Tervuren). Največja izbira britanske hrane, knjig, dvd.. ima Stonemanor v prelepem flamskem podeželju v Everbergu.

FRANCIJA
Bruselj premore od nekdaj veliko fr. populacijo in okoli 3000 civilnih uslužbencev je zaposlenih v institucijah EU. Francoski jezik in kulturo promovira Alliance Fran˛caise, ki je tu od 1945 in fr. licej v Uccle. Prav tako revija JV magazine.

NEMČIJA
Nemški emigranti so tu od 19.st. Karl Marx je tu živel 3 leta (1845-1848) in pričel pisati svoj Komunistični manifest v hiši v Ixellesu. Goethejev inštitut je bil ustanovljen 1959 z namenom učenja jezika in približevanja nemške umetnosti, filma in glasbe Belgiji.

• Dependance gallery (4 Rue de Marché aux Porcs): "kul" beli umetniški prostor, ki ga vodita dva Nemca
• Gutenberg Buchhandlung: resna nemška knjigarna locirana za belgiijskim Parlamentom (Rue de Louvain 34)
• nemška pekarna (Rue H. van Dermalen 77): tipičen nemški kruh in žemlje
• restavracija Maxburg (108 Rue Stévin): klobase in "šnicli"

GRČIJA
Prvi Grki so tu več kot stoletje. Najbolj znan, Leonidas Kestekides je pripotoval v Bruselj 1910 prodajati čokolado na Svetovni razstavi. Spet se je vrnil 1913, poročen z Bruseljčanko in pričel s ukvarjanjem s čokolado, kar je nato zraslo v LEONIDAS, podjetje s 1400 trgovinami po vsem svetu. Drugi val gr. imigrantov je prišel v '50 letih z odpiranjem restavracij in trgovin okoli Gare du Midi. Naslednji val se je zgodil 1981, ko se je Grčija pridružila EEC. Mesto sedaj premore ducate restavracij in trgovinic. Večina je preprostih, nekaj pa jih je tudi zelo sofisticiranih, kot so Notos (Rue de Livourne 154) in Strofilia v predelu kanala. Tu je tudi večina trgovin, kjer Grki nakupujejo.

MADŽARSKA

Madžari so tu od revolucije v 1956. Madžarska katoliška misija je bila ustanovljena 1956 v veliki hiši iz leta 1870, znani kot Hotel Saintenoy na Rue de l'Arbre Bénit 123 v Ixelles. Madžarski kulturni inštitut na Rue Treurenberg 10 organizira razstave, koncerte in razprave o madžarski kulturi.

IRSKA

Irci so prišli sem po pridružitvi EEC leta 1973. Mesto premore preko 20 pubov, večina v Evropskem predelu in okoli Avenue Louise. Prvi tak je bil "James Joyce". Irci imajo tudi svoj Irish Club in Irish Theatre Group. Irski mesar Jack O'Shea prodaja tradicionalne mesnine in sir v svoji trgovini na Rue le Titien 30.

ITALIJA

Od 19.st. it. migracija naseljuje mesto in raste zelo hitro. S preseljevanjem iz revnih italijanskih predelov so prišli iskat službo v rudnikih Wallonije ali v svojih restavracijah. It. kulturni inštitut se je odprl v meščanski hiši na Rue Livourne l.1930 in se še vedno nahaja tu. Organizira tečaje italjanščine, razstave, filmske projekcije in branja. Ima tudi svojo knjižnico in čitalnico časopisev. Za okus po Italiji pokukajte k Piola Libri- knjigarna in kavarna v EU predelu. (Rue Franklin 66)

JAPONSKA

Bruselj premore veliko skupino japonskih ex-patov. Veliko jih živi v Boitsfort blizu japonske šole, ki je namenjena otrokom od 2-18 let. Nekaj najprilubljenejših restavracij je na sredi Avenue Louise:

• Chez Oki (62 Rue Lesbroussart)
• Kushi Tei of Kyoto (118 Rue Lesbroussart)
• Japonski supermarket Tagawa (119 Chaussée de Vieurgat)
• Yama Food (24 Chaussée de Charleroi)
• Haru Chan (Rue des Begonias 17): hrana, knjige, video
• Ken Chan (120 Rue Kelle v Woulwe): hrana, knjige video

MAROKO
Bruselj je poln maroških vogalnih trgovin, Halal mesarjev in maroških pekarn. Največje specialitete najdete okoli Gare du Nord, na Rue de Brabant. V Bruslju živi ca. 42.000 maročanov.

POLJSKA
Poljaki so tu od konca 2.s.v., ko je veliko vojakov raje ostalo kot se vrnilo domov.

• Polsmaak: trad. poljska pekarna, ki prodaja kruh, torte, paczki, časopise na 5 lokacijah mesta. (5 Place du Droit)
• Kuchnia Polska (Ave. d'Audergem 160)
• Polish Cultural Centre (68 Rue du Croissant, Forest)

PORTUGALSKA
Preko 100 barov in restavracij in več kot 30 trgovin. Večina se nahaja na Place Flagey

• Los Sabores de Portugal (Rue de Vergnies 38)
• Pessoa bar (Chaussee de Boondael 4)
• Portugese flower shop (Rue du belvedere 8)
• Orfeu - knjigarna od pridružitve EU (Rue du Taciturne 43)
• spisek vsega portugalskega v bruslju: www.portugalnet.be

SKANDINAVIJA
Švedi so predstavili nove oblike fitnesa in zvišali cene nepremičnin z nakupi starih hiš in pretvorbo v šik stanovanja in "lofte". Glavni švedski vpliv - Ikea leži zunaj mesta s tremi mega-trgovinami.

• The Danish Cultural Institute (Rue du Cornet 22), vsi skandinavski jeziki
• Finnish Cultural Centre - presenetljivi in pogosto ekscentrični (Rue du Lucembourg 20)
• Scan Shop (113 Chaussée de Tervuren, Waterloo)
• Gourmet Food & Gifts (glej Britanija)

SLOVENIJA
Slovenska hiša/Maison Slovene (Chaussée de Wavre 402): od l.2006 smo tudi Slovenci zastopani tu. Restavracija v 3 nadstropjih ponuja tipične jedi, vino, razstave in srečanja.
Upajmo, da so glasovi, da se zapira, neresnični. Pripomba: rahlo zasoljene cene! (ali moramo res vedno znati predvsem računati?)

ŠPANIJA
Najboljn aktivna in integrirana skupnost je španska.

• Casa de Asturias (Rue St.Laurent 36-38)
• Cervantes Institute (Ave de tervuren 64)
• Punto Y Coma, knjigarna (115a Rue Stevin)

OSTALO

ZGODOVINA BELGIJE na kratko

ZGODOVINA BELGIJE

Kljub dejstvu, da je Belgija ena izmed evropskih držav s krajšo zgodovino, premore veliko le-te.

1830 - Rojstvo Belgije
Po kratki revoluciji, ki je terjala okrog 1000 življenj je belgijsko ljudstvo vstalo! 25. avgusta prebivalci protestirajo proti kralju Williamu Nizozemske na cestah Bruslja. Štiri dni cestnih bojev in nova vlada sprejme ustavo, ki se smatra za napredno v evropskem prostoru.

1831 - Kralj
Leopold (Saxe-Coburg), stric kraljice Viktorije je imenovan za kralja 21. julija, ki se smatra za belgijski narodni praznik.

1835 - Industializacija
Belgija postane ena izmed prvih evropskih industrijskih narodov z gradnjo železniške linije med Brusljem in Mechelenom. To je prva železniška proga na celinski Evropi.

1865 - Nasledstvo
Leopold II. nasledi prestol svojega očeta Leopolda I. Leta 1885 sam osebno priključi Kongo kot kolonijo in si s tem pridobi veliko bogastvo.

1908 - Kolonializacija
Kralj Leopold II. je prisiljen predati kolonijo Kongo državi Belgiji. Kolonija je približno 80x večja od Belgije in omogoča ogromne vire zemlje.

1909 - Kralj
Po smrti Leopolda II. ga nasledi nečak Albert I.

1914 - Belgija napadena
Ob začetku 1.s.v. Belgijo napade nemška vojska. Pod vodstvom Alberta I. zavzame zgodovinsko stališče. Težki boji se odvijajo v zah. Flandriji okrog mest Ypres (Ieper) in Diksmuide.

1934 - Nasledstvo
Po smrti kralja Alberta I. v plezalski nesreči ga nasledi Leopold III.

1940 - 2. svetovna vojna
10. maja Nemčija drugič napade Belgijo. Po 18 dnevih boja se Leopold III. preda in ostane v Belgiji kot zapornik Nemčije.

1944 - Osvoboditev
Zavezniki osvobodijo Belgijo septembra, vendar samo za 3 kratke mesece, ko Nemčija izvede svoj končni napad. Decembra napadejo Ardennes. Ameriške sile zaustavijo nemško vojsko in pričnejo z borbo, znano kot Boj za Bulge. Charles, brat Leopolda III. je imenovan za vladarja, potem, ko Leopold postane nepriljubljen pri ljudstvu.

1950 - Novi kralj
Leopold III. se odpove prestolu potem, ko 43% Belgijcev glasuje proti njemu na referendumu. Prestol prevzame njegov sin Baudouin.

1957 - Rimska Pogodba
Belgija je ena izmed šestih držav, ki podpiše Rimsko pogodbo in s tem prične 50-letno integracijo Evrope.

1958 - Svetovna razstava
Bruselj gosti Svetovno razstavo in 50 milijonov obiskovalcev. Za to priložnost je zgrajen Atomij (Atomium), ena najslavnejših bruseljskih stavb. Istega leta postane Bruselj sedež EEC (European Economic Community).

1960 - Neodvisnost Konga
Težki nemiri prisilijo umik mnogih Belgijcev domov po razglasitvi neodvisnoti Konga.

1962 - Uradni jezik
Bruselj je razglašen za dvojezično mesto, ostala država pa uradno razdeljena na nizozemsko govoreči sever in francoski jug.

1967 - NATO
Bruslej postane uradni sedež NATO.

1993 - Novi kralj
Kralj Baudouin umre na počitnicah v Španiji. Ker nima otrok ga nasledi brat Albert. Naslednji v vrsti za prestol je njegov najstarejši sin princ Philippe.

2001 - EU
Bruselj postane uradna prestolnica Evropske Unije s Pogodbo iz Nice.

2005 - Obletnica
Belgija praznuje 175 let neodvisnosti.

Celotna zgodovina - od Rimskega imperija dalje (Wikipedia/sl)

PA SEM TU

PA SEM TU...

Pa sem tu. Zdaj gre zares. Bruselj (1) je postal moj drugi (prvi) dom. Malo ga že poznam, še bolj ga imam namen spoznati sedaj, ko imam za to priložnost. V tem dnevniku ga imam namen približati tudi vam. Pa ne samo Bruslja, temveč tudi Belgijo. Od kar sem tu uradno je v Belgiji pravo poletje, tako, ki ga že dolgo ni bilo: vroče, sončno in prav nič tipično za te kraje. Rad si domišljam, da je to dobrodošlica za lažjo adaptacijo in zmanjšanje domotožja, ki ga pravzaprav ne občutim. Preveč. Pogrešam nekaj ljudi, mojo žival in morda še par malenkosti. Ampak to ni nič v primerjavi s tem, kar si obetam od novega življenja tu. Upam, da bo kaj od odkritega tudi zanimivega in poučnega za ta blog. Navdih za pisanje je - pogled skozi okno na park Cinquantenaire in veličastno kupolo muzeja v njem, čokoladne in druge sladke dobrote, zapeljiva lingua franca, zame odštekana nizozemščina, mednarodna množica ljudi in možnost izbire, ki je večja kot doma, pestrost vsega mogočega. Morda patetično rečeno: " j'aime et je suis heureux" (ljubim in srečen sem). Toda to je res.


Torej, gremo. Na "rendez-vous. Je esp`ere que ce sera passionnant" Salut!