Prebliski

Nevoščljivost, brzbrižnost, samoumevnost, egoizem in nevednost so največji razlogi, ki jih opažam pri nekaterih ljudeh. In teh ni tako malo! Le redki - vsa čast izjemam, imajo neko plemenitost in človeškost, da so lahko ljudje in prijatelji v pravem pomenu besede. In obenem potem vidiš, da ti isti ljudje gredo skozi svoje življenje prav bedno. Jasno, če se ne bi preslepili in drugim kazali v neki zlagani luči, ne bi preživeli. Ampak, ali se splača tako živeti? Oziroma, v čem je point? Itak, da samo čas pokaže, kako si živel in kaj je na koncu ostalo. In tudi bo. Priznam, večinoma sem srečal te prve, a najbrž ni vzrok samo v meni, saj je splošno znano, da je povsod in vedno več balasta iz katerega je potrebno izluščiti dobro. Marsikdko najbrž celo ne ve, da dela kaj narobe, ker preprosto ne razmišlja. Najdeš si nov hobi, novega fanta/punco, nabaviš otroka in greš dalje. Kako priročno in kako neumno. Najbrž je tale svet res za povprečneže.
Lahko bi našteval v nedogled tudi praktične primere, pa ne bom. Bi se jih mnogo prepoznalo. Naj samo rečem, da sem nad mnogimi razočaran. Priznam, tudi sam delam napake, a NIKOLI namrene, nikoli take, da bi veljale za greh, ki se ga ne odpusti. Sam pa sem občutil veliko takih.
In, vi, ki ste radi taki: prvo se zamislite nad sabo, uvidite svoja dualistična početja in se malo vprašajte. KAJTI, RESNICA JE VEDNO SAMO ENA! Ne obstajata dve. Začnite že malo uporabljati svoje emocije, ne samo zase in za tisti trenutek pomembne ljudi, stvari ali živali. Kajti v nasprotnem boste živeli bolj borno življenje. Ampak, saj vem, to se me več ne tiče, vsak na koncu ostane sam, slej ali prej, četudi v 80 ali 90-letu. In takrat se najbrž vpraša kaj. Če se. Če nima seveda že čisto skisanih možganov od celoživljenskega kisanja! In taki imajo ponavadi še otroke, jezusmarija. Ne štekajo, da to nekako ni moralnoetično? Ker če se ne spremenijo, dajejo naprej tak vzgled. Vemo pa, kako se oblikujejo vzorci obnašanja. Kot opice, ki posnemajo druge.

Živeli normalni, dobri in pametni ljudje.

PS Da ne bo pomote - nisem v nikakrsni depri ali slabem počutju. Nasprotno. Čisto nič mi ne manjka, imam tudi vse, kar je potrebno za čustveno in fizično stabilnost. Samo rad opazujem in mnogo stvari se me dotakne. Od stiske ljdu do mučenja živali. VSE posebej in samo ena stvar. Ker je to potem eno samo polovičarstvo. To pa ne želim biti.

Siol

Odprl sem nov blog, kjer bom zapisoval stvari, ki se strogo ticejo samo Belgije in Bruslja. Ta ostaja pa za vse ostalo. Ceprav nisem ze dolgo nic napisal in ceprav se kaj bistvenega ni zgodilo, sem se ziv. Se vec. Cakam, da mine zima, ki se je seveda komaj zacela (ne maram mraza), novo leto bo kmalu (kazalec je ta, kdaj neham delati v decembru) in da se pricnem uciti spanscino. Vse to je se nekje dalec ali pa ne.

Vmese je bila bolnica, pa malo domovine (jao, kaj se dogaja) in se kaj. Veseli me, da se vedno nisem tako zabluzen kot opazam nekatere, to se mi zdi, poleg zdravja, najpomembnejse. Ko opazujem, kako si nekateri resujejo zivljenja me nekam prime. Ampak, to je seveda njihov izbor in pravica, seveda. Ki pa seveda vpliva tudi na druge. A sekundarno. Vsak nosi svoj kriz, samo nekateri si ga res otezijo, vidim.

Bisto je, da je konec dober, ne? In na ta konec bomo se malo pocakali. Ampak cas vse pokaze...vse.

In se tole: Sedaj, ko imam racun tudi na Siol blogu, vidim, da so ga zakomplicirali v b.m. Res, lahko bi se naucili kaj od Googla. Ampak, tam je pac vec Slovenskih bralcev, ceprav je do sedaj ta blog obiskalo preko 1400 bralcev oz obiskovalcev. Ne morem verjeti...ker vem, da nin tako zanimiv. Ali pac. No, na severu ni nic dolgcas, Ljubljane pa ravno ne mece od zabave. Dobro, da se je zgodil Liffe.

http://belgija.blog.siol.net/