ZGODOVINA

SJJ
V mojem spominu živi, vendar do leta 1987, tam se je ustavil. Tam sem prebil 12 mesecev prisilno v vojski in se potem se 3x vrnil, turistično in na obisk. Zdaj ne vem, kako je, pravijo, da lepo in fino, ampak vem, da ne more biti enako kot je bilo. Itak. Te razdelitve, razmejitve, vojna, žrtve, katastrofa. Svet ne bo nikoli pozabil napada na civiliste na osrednji tržnici, Srebrenice. Nikoli. Zmeraj me stisne, ko vidim kakšno njegovo sliko, posnetek, glasbo o njem. Bosna je zelo lepa, zelena, hribovita, na nek način zelo podobna Sloveniji. Ljudje so bili nadprijazni, kot so bili tudi drugod po bivši državi. Amak Bosanci še posebej. Spomnim se Miljacke, bara Rock na Baščaršiji, zajtrka v Holiday Inn-u, bureka, kav, konjakov in raznih dogodivščin. Ali butika s čevlji, ki ga Ljubljana takrat še ni imela podobnega. Enkrat bom šel nazaj pogledat, zelo si žeim in obenem ne upam. Ne vem zakaj, neka osebna trauma. Sočustvovanje. Pa sem kar dobro sponznal vse jugoslovanske republike, razen Kosova. Povsod je bilo lepo, ker je bilo drugače kot doma in vendar si bil nekako doma. Ni preveč dobro biti nostalgičen in se predajati tem občutkom, ker prinašajo, vsaj meni, večinoma žalost. Ampak spomin na te čase je lahko zelo živ in najbolj od vse krajev, poleg seveda slovenskih, se najraje spominjam Sarajeva. Tudi Beograd je bil nekaj časa drugi dom, samo 3 mesece, ampak dovolj, da začutiš utrip mesta in življenja. In tja me sploh ne vleče....še. Najbrž neka podzavestna in verjetno neosnovana zamera. Podobno je bilo (ali pa je še?) s kolektivno krivdo naroda Nemčije. Tudi o tej temi razmišljam, ker sem še vedno pod vtisom knjige iz tega časa. A tem drugič. Sarajevo, vedno boš tudi moje mesto.


S Sarajevom pa je povezana tudi ena izmed, zame najboljših pevk z angečskim glasom, Joan Baez. Video je nastal ob obisku vojnega Sarajeva. Vsa čast za dobro zapeto pesem, saj je bila pesem izvedena skoraj na licu mesta, brez vaje in s fonetično napisanim besedilom. To je pač Joan.

in original - Kemal Monteno

SARAJEVO, LJUBAVI MOJA

Zajedno smo rasli
grade ja i ti
isto plavo nebo poklonilo nam stih
ispod Trebevica sanjali smo sne
ko ce brze rasti,
ko ce ljepsi biti

Ti si bio velik
a rodio se ja
s Igmana uz osmijeh
slao si mi san
djecak koji raste zavolio te tad
ostao je ovdje vezan
za svoj grad

Bilo gdje da krenem
o tebi sanjam
putevi me svi tebi vode,
cekam s nekom ceznjom
na svijetla tvoja
Sarajevo ljubavi moja,

Pjesme svoje imas
i ja ih pjevam
zelim da ti kazem sto sanjam
radosti su moje i sreca tvoja
Sarajevo ljubavi moja.

Kada prodju zime
i dodje lijepi Maj
djevojke su ljepse
ljubavi im daj

Setaliste tamno
uzdasima zri
neke oci plave
neke rijeci njezne

Sad je djecak covjek
a zima pokri brijeg
park i kosa bijeli
al otici ce snijeg

Proljece i mladost
ispunice tad
Sarajevo moje
jedini moj grad


Iz filma GRBAVICA, eden najbolj zalostnih filmov, ki govori o tem tragičnem obdobju. Za nameček, glavno vlogo igra odlična SRBSKA igralka Mirjana Karanovic. 

CHILDREN OF THE 80's
We're the children of the eighties haven't we grown
We're tender as a Lotus and we're tougher than a stone.
And the age of our innocence is somewhere in the garden.

We like the music of the sixties
It's The Rolling Stones
The Beatles and The Doors.
Flower children
Woodstock and the war.
Ah, but it's getting harder to deceive us.
And we don't care if Dylan's gone to Jesus
Jimmy Hendrix is playing on.
We know Janis Joplin was the Rose
ah, but all the stuff she put in her arm.
We are not alone.
We're the children of the eighties haven't we grown
. . .
Some of us are the sisters and the brothers
We take a leatherjacket and a single golden earring.
Hang out at Discos, Rock shows, lose our hearing
Take uppers, downers, blues and reds and yellows.
Our brains are turning to jello
We are looking forward to the days when we live inside of a purple haze.
And the salvation of the soul is Rock and Roll


Recently have you looked in our eyes
Maybe with your conscience in disguise.
We're well informed and we are wise
please stop telling us lies.
We know Afganistan's invaded and we know El Salvador's dictated
Ah, but our lives have just begun
we are the warriers of the sun.
We're the golden boys and the golden girls
For a better world.
We are the children of the eighties haven't we grown..