Pa sem tu. Zdaj gre zares. Bruselj (1) je postal moj drugi (prvi) dom. Malo ga že poznam, še bolj ga imam namen spoznati sedaj, ko imam za to priložnost. V tem dnevniku ga imam namen približati tudi vam. Pa ne samo Bruslja, temveč tudi Belgijo. Od kar sem tu uradno je v Belgiji pravo poletje, tako, ki ga že dolgo ni bilo: vroče, sončno in prav nič tipično za te kraje. Rad si domišljam, da je to dobrodošlica za lažjo adaptacijo in zmanjšanje domotožja, ki ga pravzaprav ne občutim. Preveč. Pogrešam nekaj ljudi, mojo žival in morda še par malenkosti. Ampak to ni nič v primerjavi s tem, kar si obetam od novega življenja tu. Upam, da bo kaj od odkritega tudi zanimivega in poučnega za ta blog. Navdih za pisanje je - pogled skozi okno na park Cinquantenaire in veličastno kupolo muzeja v njem, čokoladne in druge sladke dobrote, zapeljiva lingua franca, zame odštekana nizozemščina, mednarodna množica ljudi in možnost izbire, ki je večja kot doma, pestrost vsega mogočega. Morda patetično rečeno: " j'aime et je suis heureux" (ljubim in srečen sem). Toda to je res.
Torej, gremo. Na "rendez-vous. Je esp`ere que ce sera passionnant" Salut!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za vas komentar.