Zivljenje bohemov

Za prezentacijo pri francoscini sem izbral temo Zgodovina bohemstva oz. Zivljenje bohemov. Ceprav to ni ekskluzivno francoska (pariska) domena, pa so bili francoski bohemi najvecji in najboljsi predstavniki vrste. Spodaj napisano je (moj) prevod iz francoscine, zato dopuscam tudi napake, naj mi bo oprosceno..


Vse se je zacelo v Indiji...

Zgodovina

Zacetek je s Cigani, ljudmi indo-evropskega porekla. Ljudstvo Kshattriya iz severne Indije je prišlo prvic v Grčijo v devetem stoletju p.n.s.. V 13.st. p.n.s. so se jim pridruzili Rajputi.

Skupaj so tvorili skupino Romani-Cel, sami pa so se imenovali Roman-Chave, t.j. »sin Rama" (junak indijskega epa Ramanaya). Francoska akademija je priporocila uporabo imena "Tzigan" (z),  Cigani sami pa so raje pisati besedo s "s" (Tscgan), ker se tako ujema z izgovarjavo besede v njihovem jeziku. 

Cigani so prišli prvic v Francijo iz Bohemije (območje današnje Češke republike), od tod tudi vzdevek. Bohemi so si nadeli ime po ljudstvu Boi oz. Boii, keltskega porekla ki so ziveli tam približno šest stoletij pred našim štetjem. Boheme so od tam v zgodnjih letih krščanstva pregnali Markomani, katerih potomci sedaj zasedajo državo oz. pokrajino.

Ziveti bohemsko

Izraz se uporablja od 19. stoletja za opis tipa ljudi, ki zivi in deluje na robu druzbe. Marginalci. Nanasa se na ljudi, Boheme in regijo, kjer je ze Charles Nodier postavil zgodbo za svoj roman Kralj Bohemov in njegovih sedem gradov v letu 1830.  Vendar je zgodovini polna dvomov in pomanjkanja podatkov. 

Nihče ne ve tocno kdaj in kako je pomen prišel do imenovanja Bohemov tistih ljudi, ki so bili pisatelji oz. umetniki, torej nepravi Cigani oz. Bohemi. Leta 1694 je slovar francoske Akademije sestavil izraze "bohem oz. bohemski, -a" za opis vrsta ljudi. 1835 pisatelj Fenelon* izda knjigo "Svinčeno bohemsko življenje", kjer je ta termin že prisoten.

*Francois Fenelon (1651-1715, fr. pisatelj 

V 19. stoletju so Bohemi na novo opredeljeni kot nekakšni literarni Cigani, ki zivijo življenje zunaj običajnih okvirov družbe.

Slavni Bohemi

Številni znani umetniki in pisatelji so bili označeni z Bohemi, vključno z Vincent van Goghom, Virginio Woolf in Arthur Rimbaud, ce nastejemo le nekatere. Najpomembnejsi od vseh pa je bil Murger.

Henry Murger

velja za prvega bohema. Predstavitev bohemstva in bohemov se je nadaljevala z opero Giacomo Puccinija, "La Boheme", eno najpomembnejših del v glasbeni zgodovini. Opera je bila premierno predstavljena v Teatro Regio v Torinu v Italiji 1. februarja 1897. Ta verzija zgodbe boemskega življenja temelji na romanu Murgerja ("La vie de la Boheme) in govori o zivljenju štirih bohemov, Rodolfu, Marcellu, Musetti in Mimi in njihovih izkušnjah v Latinski četrti v Parizu.

Bohemski Pariz



Max Nordan: Degeneracija

"Degeneriranci niso vedno kriminalci, anarhisti in izrazite norci. Pogosto so avtorji in izvajalci "

Pariz je glede bohemstva verjetno zgodovinsko najbolj znan po vsej Evropi, čeprav so bohemi obstajali povsod oz. tudi po drugih mestih kot so London in Barcelona.

Bohemi so izpodbijali status quo z zavrnitvijo prevladujočih vrednot in s posmehovanjem buržoaziji. Vendar je bohema tezko opredeliti. Udeleženci bohemstva, vključno s pisatelji, umetniki, študenti in mladimi, vsi ti so prispevali k občutku in ideji bohemskega načina zivljenja, edini atribut, ki je skupen prav sem je bilo zavracanje buržoazije.


Bohemi v sredini 18.st. so imeli sedež v Latinski četrti v Parizu, na levem bregu Sene. Kasneje se jih je mnogo preselilo na Montmartre, drugo okrožje Pariza, vendar je Latinska četrt še danes zbirališče študentov in umetnikov.


Kavarne v Latinski cetrti so bile pomemna sredisca v zlati dobi bohemstva, kasneje, v 19. st., ko so se mnogi preselili na Montemartre, so se kavarne preselile z njimi. Prav Henry Murger je tisti, ki je odkril Café Momus, na desnem bregu v bližini cerkve Saint Germain l'Auxerrois, najpomembnejsi lokal bohemov. Le-ta je hitro postal priljubljeno zbirališče pomembnih bohemov kot so Gustave Courbet in Alexandre Anglemont. Cafe Momus je bil tako pomembno mesto, da je predstavljen tudi v sceni Puccinijeve opere La Boheme.



Vsakdanjik bohema
Čeprav se je vsakdanje zivljenje bohemov razlikovalo, bilo je raznoliko, pa je imel eno skupno znacilnost: zavracanje meščanskih vrednot.


Nekatere znacilnosti:
- zavracanje zasebne lastnine in materializma
- brez stalnega prebivališča
- preživeti z majhnim materialnim bogastvom


Zavracali so stroge moralne vrednote in ziveli brezskrbno življenje, mnogokrat polno alkohola in drog, kot tudi odprte seksualne svobode. Zavracali so pridobivanje bogastva in ziveli samo za umetnost in ljubezen do literature, svoje strasti. Podnevi uzivanje v ljubezni do svoje umetnosti in ponoci v mesenih uzitkih.


Cez dan: Vsakdo bi ob sedmih ali osmih zjutraj začel z  delom na umetnosti, poeziji, literaturi ali kar koli je že bila njegova strast. Kot je povedal Hollinl: "Navdih je boginja, ki vodi do jutranjih ur." Včasih so si skušali pomagati k navdihu skupaj z opijem ali hašišem, vendar na splošno s cigarami ali cigareti.


Kako Houssaye opisuje tipičen delovni dan, je sedaj postala klasična podoba boemstva: več moških v prostoru, ki delajo na cem za kar upajo, da se bo v prihodnje izkazalo za mojstrovino. "En je napisal na kaminu, drugi v viseči mreži, drugi ljubkoval mačko in pisal v leze. Skupaj so preživljali velik del dneva in uživali v medsebojni interakcijo. "Vsak dan je praznik za srce in um". Bila je tudi harmonija med homoseksualnimi moškimi na delovnem mestu."


Ponoci: Noci so bile rezervirane za čisto zabavo. Kot je opisal Houssaye: "Zvečer nismo ostali pri naših knjigah. Šli smo po vsem Parizu, starem in novem."  V lokalih so se pogovarjati, plesali in več kot verjetno iskati družbo žensk - "grisette", vendar je njihov končni cilj bil pogosto priložnostni seks. "Nikoli nismo večerjal doma. Tako kot jata ptic roparic smo se spustili na Palais Royal ali v kabaret na Rue de Valois ali številne restavracije v salonih, odvisno od naše muhavosti. Potem smo šli v gledališče, če je igral Hugo ali Dumas."


Noči so pogosto trajale do zgodnjih jutranjih ur. Kljub temu so Houssaye in njegovi prijatelji skušali biti ob sedmih ali osmih naslednji dan  pri svojem "delu".


Čeprav mnogo bohemov ni mogoče šteti za lene, se je tako zdelo buržoaziji. Za njih (burg.), je bil namen dela, denar. Bohemi so zavracali kompromis in ta vidik meščanskega življenja.


Pisatelji
Veliko bohemskih pisateljev je imelo zablode veličine, vendar jih je bilo nekaj, ki jim je uspelo, da se izkopljejo kot zmagovalci iz bohemstva in nekateri celo vstopili v življenje burzoazije. Voditelji bogatih salonov ali avtorji v težavah, vsi so samo poskušali nekako preživeti in vsi ti ljudje so prispevati kaj pomembnega in so bili del bohemskega gibanja.

Umetniki
Bohemski umetniki so uporabljali nove načine gledanja na svet, da dokažejo svojo politična stališča in ideje. Trije bohemski umetniki so uporabili svoje delo, da izrazijo svoje misli in ideje o svetu okoli sebe:


- Gustave Courbet in Jean-Francois Millet so uporabljali svoja in stališča navadnih ljudi in krajev, da izrazijo svoje občutke kot republikanci.
- satiričnem karikature Williama Makepeace Thackeraya, ki se je posmehoval buržoaziji in višjim slojem.




Bohemske ženske : "Les Grisettes"


Ime "grisette" (tudi "grizette") se je nanasalo na francoske zenske-delavke iz poznega 17.st. in ostal v splosni rabi skozi "Belle Époque" ero, ceprav z nekaj prilagoditvami pomena tega izraza. Izvira iz besede "gris" (fr. beseda za "siva") in je oznaceval poceni sivo tkanino obleke, ki so jo te zenske nosile.  Slovar fr. Akademije iz 1694 je oznacil "grisette" preprosto kot "zenska slabsega stanja". Od leta 1835 pa je slovar pomen malo spremenil in nekako povzdignil "grisette" v: mlada delovna zenska, ki rada koketira in flirta.

Ženska je bila lahko boemska "grisette" (ljubkovalno ime): ljubica, muza, model, žena, barska hostesa, neodvisna delavka, svobodni duh - umetnica ali lezbijka. Srecevale so se z novimi razmerami in novimi druzbenimi vlogami, pogosto pa je bil cilj vzpon na družbeni lestvici. Biti bohem(ka) je bil skoraj edini nacin, da ubezijo tradicionalnim vlogam in zivljenski izbiri, ki je bila za njih na voljo.


George Sand
Amandine Lucie Aurore Dupin, baronica Dudevant, sicer znana kot George Sand je svojo mladost prezivela na francoskem podeželju. Po koncanju uspesnega osemletnega zakona se je preselila v Pariz in postala slavna bohemska pisateljica. Znana je bila tudi po nošenju moških oblačil. Čeprav so njeni zgodnji romani romantični, pa so njena poznejsa dela znana po zagovarjanju ideje, da bi morale imeti ženske enake socialne svoboščine kot moški.


Zenske ("Grisettes") so predstavljale dragoceno občinstvo bohemom, ki so jih spremljaje po kavarnah, se pridružile njihovim pogovorom, poslušale pesmi in bile zgled za mnoga umetniška dela. S podpiranjem bohemstva so upravičevale zavrnitev meščanske kulture.


Najemnine v Latinski četrti so bile nizke in lepo so se ujemle z mladeniči te družbene in kulturne skupine. "Grisettes" in bohemi so bili brez podpore družine in njenega nadzora. Obe skupini sta predstavljali kompromis med višjim in nižjim slojem druzbe. Pri obeh je slo za prehodno fazo življenja. Zlasti za zenske-grisettes je bil končni cilj ta, da najdejo stalno mesto v družbi in da dosežejo status in varnost: najti moža v srednjem ali višjem sloju. Pogosto, ko ni bilo mogoče doseči neke vrste varnostni, je to vodilo k prostituciji ali v smrt.




Konec bohemski življenja
Bohestvo v Parizu se je končalo z letom 1914 z izbruhom prve svetovne vojne, ko brezskrbno življenje v Franciji ni bilo vec mozno oz. zazeleno. To je bil čas, da se ljudje zresnijo, se borijo za svojo državo in pustijo umetnost in glasbo, zabavo v ozadju. Vsaj za nekaj časa. ceprav je dejstvo, da so tudi med okupacijo v Parizu delovali kabareji in klubi, a to ni bilo vec enako kot pred vojno. Sploh glede bohemstva ne. 




SODOBNOST 


Gibanje BEAT in Hipiji  - manifestacija bohemstva
Generacija Beat, zdaj znana kot Beat gibanje, izvira od pescice pisateljev iz New Yorka leta 1950. Bilo je literarno gibanje, ki je posnemalo številne ideale 19. stoletja bohemskega Pariza, ziveli in delovali so v nasprotju z idelai dominantne kulture. Bili so tesno povezana skupina prijateljev, primerljiva s temi Henryja Murgerja in njegovimi "Pivci vode" (Les bouveurs de l`eau). Šele kasneje so postali znani kot "gibanje".


Hipiji
Mnogi ljudje smatrajo `60ta kot obdobje korenitih sprememb in revolucije v ZDAi. Ženske, črnci, študenti, homoseksualci - vsi so govorili, da je moč v tem desetletju. Vendar pa so bila semena teh gibanj zasajena veliko prej.


Bilo je veliko podobnosti med boemskim življenjskim slogom in hipiji:



• zapustili življenje srednjega razreda in zaživeli z drugimi, ki imajo isti prepričanja
• začutili potrebo do upora proti avtoriteti
• začutili pomanjkanje smisla življenja
• izrazili nestrinjanje in izkazovali to tudi skozi poseben stil oblacenja


Večina generacij so imele potrebo po uporu proti avtoriteti. Upor boemov in hipijev je pustil neizbrisen pečat v svetu. Bohemi in hipiji so nestrinjanje z večino splosnih idej družbe izkazovali v svoji literaturi, glasbi in zunanjemu imidzu. Kot bohemi, tako so tudi hipiji zavrnili meščanski način življenja in ga zamenjali za življenje revščine in brezdelje. Slo je za zavestno odločitev na temelju ideje. Veliko bohemov in hipijev je imelo občutek, da njihovo življenje ni imelo pravega (p)namena, in bi večji prispevek k družbi lahko dali skozi glasbo, literaturo, umetnost in filozofijo, kot pa skozi ustaljene norme druzbe.

RENT - muzikal

Rock muzikal Rent prikazuje boemstvo 90-ih. 

Zgodba in liki v glasbeni so se zgledujejo po znameniti operi La Boheme, ki temelji na Mugerjevem romanu "Scenes de la Vie Boheme". Scena in zgodba ustrezata glavni ideji Murgerjevega dela. Čeprav je Rent fikcija in sodobno delo, pa je v bistvu enak Murgerjevem romanu o bohemskem Parizu.


In danes?
Danes nekoga, ki živi netradicionalno, pogosto imenujemo boemski, še posebej, če je prisotna nuja potrebe po izražanju skozi umetnost. Vendar pa so danes možnosti veliko vecje in uspeti na netradicionalističen nacin, brez upoštevanja omejitev družbe ali podjetja, lazje. Veliko vecje so moznosti, da bohemski umetnik uspe in celo obogati zaradi svoje samoizrazne umetnosti. To je povzročilo nastanek BoBo-jev: Boheme/Bourgois (burzuazen bohem) - bohem z denarjem in statusom.

La Boheme (Aznavour): C.Ringere & Cornelle

Pogosto so danasnje bohemske skupnosti naselijo na razlicnih območjih kjer je najemnina nizka in veliko moznosti svobode izražanja. Element bohemstva lahko celo poživi skupnost in nevede zvišuje vrednost nepremičnin. Nekatere predeli danes v Združenih državah, ki gostijo take skupnosti danes so npr.: Venice Beach v Kaliforniji, Austin v Texasu,  Greenwich Village v New Yorku in francoska četrt v New Orleansu. Med številnimi mednarodnimi bohemskimi skupnostmi so tudi Amsterdam, Budimpešta in Mile-End v Montrealu v Kanadi.


Bohemstvo se je korenito spremenilo. Sodobni bohemi so danes pogosto potomci bogatih in zasluga njihovih starsev, ki jim placujejo visoke najemnine v znacilnih predelih mest, je, da si lahko privoščijo tak nacin zivljenja. Danes gre za boemski življenjski slog in podobo za tiste, ki si to lahko privoščijo.


Vedno večje je tudi "gibanje" staršev, ki vzgajajo svoje otroke na bohemski nacin Upamo lahko samo, da le to vodi do boljših odraslih clanov druzbe v bližnji prihodnosti.

FR

Za fr sem pripravil prezentacijo (expose) na temo Bohemsko zivljenje, pravilno baje La vie de la Boheme (manjkajo pravilni naglasi), prevedem mogoce v slo,ker je zanimiv. Zdaj v grobem poznam zgodovino Romov oz Ciganov in Bohemov, ki so jim nadeli to ime. Tako ima tudi Beat in Hipi gibanje korenine v tem.
No, pravih Bohemov najbrz vec ni oz. So redki. Pravi. Vsi, ki jih poznam in se imajo za nekaksnega svobodnega duha, moderne hipije, so samo pozerji oz so si nadeli le imidz. Nic narobe, ce tega dvojega ne bi pomesali. Malo tudi pomilovanja vredno, ce ima tak clovek zmotno prepricanje in celoobcutek vecvrednosti. Kaj sele, da je umetnik. Ziv3la zdrava pamet.

In malo laskajoce je tudi slisati "Mon joli ami", za povrhu pa dobiti se eno pivo! :))
le kaj bom se dozivel na stara leta...:) Vsekakor osvezujoce.

Slovenija X-ic

Ja, Dolores in se kdo, se vedno se ukvarjam tudi s Slovenijo, vendar ne samo. Ne, mislim, da se bi lahko se marsikdo zacel, veliko prej kot jaz. Saj vem, ta ralaga ni sploh potrebna, je uradno se vedno svoboda. Ceprav samo uradno. V praksi kaze veliko slabse. In ceprav sem ze rekel, da se ne bom toliko ukvarjal s tem, se. Konec koncev nisem noben e-i-migrant, samo na zacasnem delu v tujini. Zaenkrat. Domov se vedno rad pridem in vidim kaksne (normalne) ljudi. A normalnosti je vedno manj. Zelo se mi kolca po 80-ih in to samo zaradi normalnosti, pa ceprav je bil takrat sistem kao bolj represiven. A glej ga zlomka, ziveti in dihati je bilo moc lazje kot danes. Definitivno. Danes je v Dezeli eno veliko sranje. Po domace receno, da se vsi razumemo. Ne vem, ali je sploh se mozno imeti vec skandalov in kriminala? Retoricno vprasanje in tudi ne. Lahko ga je se ves, seveda. Lahko smo direktna podruznica Sicilije in Kalabrije, za to smo kar na dobri poti. pa saj tudi resnicno nudimo zatocisca mnogim kriminalcem in mafijcem in to ne samo laskim. To, da Potocnik zavrne kandidaturo in pove, da gre drzava po poti, ki ni prava in je skregano z logiko, TO MARSIKAJ POVE. Mislim, da je ze vsem jasno, da bolje se dolgo ne bo. Slabse pa najbrz kaj kmalu. Zdaj je tudi ze uradno oznanjeno (UMAR), da je standard uradno padel. Politika pa se naprej dela po svoje, nove tajkunske zgodbe prihajajo se vedno na dan. Res, kje je konec, kje je dno?

Najbrz je s tem povezana tudi psihoza, ki vlada pri vecini ljudi. Jaz namrec opazam to. OK, eno je osebna plat, da so (nekateri) ljudje taki samo do tebe, drugo pa splosna. In da ni samo osebna potrjujejo zdaj ze vsi, mediji, strokovnjaki, mnenja drugih posameznikov. A ljudem se vedno ne kapne, da je  slogi moc. A ocitno take sloge, ne moci, kot so jo zbrali protestniki v arabskih in drugih drzavah, ni in ne bo. Slovenci raje cakamo do zadnjega. Upamo. Napaka. Glas je treba povzdigniti ze prej, on najmanjsem nestrinjanju, napakah. Izraziti mnenje je itak nasa sibka tocka. Sem videl na lastne oci, ko skoraj pometajo z ljudmi, pa ti to kar prenasajo...se bojijo izgube sluzbe, odnosa sefov in sodelavcev, namesto, da udarijo po mizi. Treba se je zavedati svojih pravic (jasno, tudi dolznosti) in se ravnati skladno s tem. Do takrat ne bo bolje. Bo slabse. In vedno manj razlogov za vracanje..?

A v srcu vedno bije tudi domovina, tudi, ce je maceha. Samo potem je tudi tvoj odnos do nje macehovski. Kot je lahko do ljudi in prijateljev, ce postanejo taki. In postajajo. Mislijo, da si resujejo zivljenja, ce vlecejo kratke in kratkovidne poteze, pa si jih ne. Najveckrat se potolazijo s kaksnim narascajem, poroko ali opremo stanovanja. Ko to mine, pa so spet prazni. In prijateljev ni vec oz so ostali redki in vprasljivi. In vse mine itak. Samo kako vse mine je pa druga stvar. Nikoli si ne bi mislil, da bo prislo do takih situacij, a ocitno to se ni konec. Le kaj bo se? Umori, samomori, atentati? Anschluss? Ausschluss? Bedno, res. Ziveli normalni, treznih glav in prresoje. Rabimo take Svetlane in Svetle, ne Crne. Vsak dela napake, samo treba jih je pa posteno meriti in tudi sebe izprasati, ce jih delas. in jih popraviti, ce se da oz. jih vec ne delati. Ampak to je ze druga zgodba. Ce kaj ne prenesem, so to bleferji, sploh med prijatelji, ki ne znajo poimenovati stvari s pravim imenom. Ampak ta virus je razsirjen ze itak na vse sfere druzbe. Vse. Le kaj bo, ce ni penicilina zanj? Direkt v zloglasen gozd pod vznozjem Fujija in na strik. Mogoce bio bilo bolje za vse.