četrtek, 28. april 2011

LJUitd

...ali 1 teden Ljubljane v obliki zapisnika sestanka:

3d fotka (vidna s 3d ocali)

- nov most cez Ljubljanico na Prulah je lep in cisto "Plecnik"

- ste vedeli, da iz Trsta v Slovenijo (in obratno) NE vozi noben direkten vlak? Odkar pomnim je bila ta povezava in to ne ena. Zdaj nobena. Res super, dajmo se se malo izolirati. Mi lahko kdo tudi razlozi, zakaj se ne more vzdrzevati vsaj 1 linija dnevno Portoroz-Benetke? Enako velja tudi za avtobusni prevoz - avtobus do trsta sicer vozi, ampak samo ob 5ih in 6ih zjutraj. Super...

- Ljubljana je se vedno lustkana, majhna in dokaj zaspana. Opazil sem, da je veliko fasad, cest in plocnikov potrebnih prenove. Pri zelo velikih mestih se to mogoce ne opazi tako ocitno, pri nas pa to bode v oci. Vsaj jaz to opazim in berem tudi drugje o tem.

- kriza, pa ne samo financna...drugi aspekti le-to so najbrz se bolj skodljivi kot samo pomanjkanje cekina. ..

- Najboljse od vsega mi je nasa narava, predvsem ljubljanska, ker sem tam pac najvec casa. To pomeni tako veliko prednost pred drugimi prestolnicami, da se je se premalo zavedamo. 1-2-3 si v Tivoliju, na Sisenskem hribu, Mostecu, Savi...za kar bi marsikje porabil ure voznje.

- Opazil sem, da so ze postavljeni kolicki in postaje za izposojo koles! Hura! Kad prije! Koncno bomo imeli avtomatizirano izposojo koles kot jo imajo vse prestolnice in vecja mesta po svetu.
Namrec - skoraj vedno, ko sem doma si sposodim kolo, najveckrat v hotelu M. Do sem vse ok. Ampak oni imajo neka interna pravila, da se kolo lahko izposodi za najvec 1 dan! In to kolo NI njihovo, ampak od MOLa. Naduti vodja recepcije ali hotela mi je na kratko in neprijazno povedal, da je tako njihovo pravilo. Ne pomagajo vprasanja, zakaj nocejo vec denarja, turistov, biti prijaznejsi itd..samo tako je. Dobro, da sem videl njihov dnevnik izposoje: tocno 4 kolesa so izposodili v 1 tednu! Koles je parkiranih najmanj 10. Osamljenih, dokaj grdih in slampasto nametanh pred vhod hotela.
Jaz samo vem, da se skoraj nikoli ne vrnem na tak kraj. To, da grem vedno po kolo v hotel M je cisto pragmaticne narave - nikjer dalec okoli se kolesa seveda ne da najeti.
Predpostavljam, da se tudi veliko drugim tak odnos zameri in pac ne gredo nazaj. In z njimi gredo evrcki. Pa tako krizo imamo, ne? NEpravi ljudje v turizmu lahko naredijo ogromno skode. Naj gredo taki raje "menedzirati" kam drugam, po moznosti v svojo firmo.

- Letos sem bil kar nekaj okoli in skoraj povsod lokali ponujajo brezplacen Wi-Fi. V Ljubljani sem bil v 5 lokalih in samo eden je imel to moznost. Tudi tu sepamo, pa je potrebno tako malo. da se to naredi - moj slovenski racun za mesecni internet strosek je 14 eur (ja, zelo poceni), zato ne vzdrzi dejstvo, da denarja ni. Pametne telefone in iPade ima vedno vec ljudi. Ocitno ne v Sloveniji. Skratka, ne gled na vse, gostinci in turisticni delavci se tega se ne zavedajo se ocitno dovolj.

- Adria kljub krizi in varcevalnim ukrepom in vsem akcijam navlkjub, se vedno trzi svoje karte kot, da potnike vozijo s privatnimi jeti. Do kdaj? Vem, to pisem ze x-ic, namerno. Pri Ryanairu sem nedavno dobil karto za Oslo za 14 eur. No comment.

torek, 19. april 2011

"La Boehme" 2

Ce je se komu vsec, pa tudi, ce ne, prilagam se malo razlicic tega lepega komada.

Charles Aznavour

Nico

Benjamin Pothin

nedelja, 17. april 2011

La Bohème


trenuten fiks in predelano v vseh obstoječih verzijah, vključno z japonsko. Propad ali večen boem Aznavour. Najbrž ena njegovih najlepših in za spremembo izvedba Catherine Ringer & Corneille, La Bohême. Montmartre je šel adijo, vse velike zvezde mojega časa počasi odhajajo ali so že šle. Takle mamo. Saj so tudi nove, a stare in večne imajo pač svoje mesto. V srcu. Prikličejo nam minule čase, nostalgijo in pogrešanje, predvsem ljudi, pa tudi prijetnih trenutnkov, ki bi jih ponovili pa ne gre. Ampak preveč žalosti, tudi v glasbi ni dobro. Za fiks. A včasih prija..


La bohème

by Charles Aznavour


Je vous parle d’un temps
Que les moins de vingt ans
Ne peuvent pas connaître
Montmartre en ce temps-là
Accrochait ses lilas
Jusque sous nos fenêtres
Et si l’humble garni
Qui nous servait de nid
Ne payait pas de mine
C’est là qu’on s’est connu
Moi qui criait famine
Et toi qui posais nue

La bohème, la bohème
Ça voulait dire on est heureux
La bohème, la bohème
Nous ne mangions qu’un jour sur deux

Dans les cafés voisins
Nous étions quelques-uns
Qui attendions la gloire
Et bien que miséreux
Avec le ventre creux
Nous ne cessions d’y croire
Et quand quelque bistro
Contre un bon repas chaud
Nous prenait une toile
Nous récitions des vers
Groupés autour du poêle
En oubliant l’hiver

La bohème, la bohème
Ça voulait dire tu es jolie
La bohème, la bohème
Et nous avions tous du génie

Souvent il m’arrivait
Devant mon chevalet
De passer des nuits blanches
Retouchant le dessin
De la ligne d’un sein
Du galbe d’une hanche
Et ce n’est qu’au matin
Qu’on s’asseyait enfin
Devant un café-crème
Epuisés mais ravis
Fallait-il que l’on s’aime
Et qu’on aime la vie

La bohème, la bohème
Ça voulait dire on a vingt ans
La bohème, la bohème
Et nous vivions de l’air du temps

Quand au hasard des jours
Je m’en vais faire un tour
A mon ancienne adresse
Je ne reconnais plus
Ni les murs, ni les rues
Qui ont vu ma jeunesse
En haut d’un escalier
Je cherche l’atelier
Dont plus rien ne subsiste
Dans son nouveau décor
Montmartre semble triste
Et les lilas sont morts

La bohème, la bohème
On était jeunes, on était fous
La bohème, la bohème
Ça ne veut plus rien dire du tout