petek, 8. april 2011

MIKI

velika M.Jackson v filmu Imitacija življenja

"Z ljudmi, ki imajo kakršenkoli predsodek do ljudi druge narodnosti ali kulture, se ne morem niti družiti. To me žali. Žali mene kot človeka. "Miki Manojlović


Jaz dodajam, pa čeprav sem prepričan, da tudi on sam misli enako, vse vrste ljudi, manšinj, izpovedi. In tudi ljudje, ki take ljudi podpirajo, pa čeprav morda sami niso taki (lahko pa postanejo!?), niso nič boljši verjetno...ali pa vsaj niso preveč modri.


Na žalost poznam tudi take, čeprav se ne družim, saj se nikoli nisem niti mogel, niti hotel. Vedno! sem preziral ljudi, ki sovražijo. Moj "problem" je, da sem preveč odkrit in prevečkrat zinem kaj, kar mogoče ni na mestu, čeprav je resnica. Ha! A vedno šele v zadnji fazi, ko ne gre drugače. Škoda je edino to, da si z nekom v nekem "kvalitetnem" odnosu, ki se zaradi takih načel sfiži. Moja teorija je ta, da se prej normalni, pobebavijo, ker mislijo, da je to najboljše in edino možno, če hočejo preživeti. Ne zavedajo se, da s tem še globje bredejo v močvirje in na "jesen življenja" bo težko hoditi v tako globokem blatu. Ampak, to je že drug in njihov problem. Skratka, Miki je samo še en, ki je povedal resnico in povedal kaj je prav in kaj ne. Glede na vse probleme sveta, vsak normalen in pravičen človek ve, da nima KAKRŠNOKOLI sovraštvo kaj početi danes tukaj, ga je preveč na svetu in dela že preveč škode.


Sploh pa preziram kvazi umetnike, ki kot taki imajo več možnosti za širjenje pozitive, pa to svojo (kvazi= umetnost izrabljajo v bistvu samo za lastno preživetje. Pa še dosti je takih, ki so "umetniki" postali čisto zaradi nekih vez in poznanstev - od teh, ki sadijo rože po puščavi, do takih, ki mislijo, da, če poznajo trave in zelišča in izdajo 2 knjigi, da so intelektualci - vsem pa je npr. skupno to, da so bili v bistvu starši ali sorodniki tisti, ki so bili pravi umetniki in intelektualci, oni so samo eni šleperji. Naj živijo pravi umetniki in pravi intelekti, ostali pa lahko zaradi mene gredo v Honduras (oprostite mi v Hindurasu).


* * *


Vsak dan kaj novega izvem, pa gre mimo mene in ne zapišem. Spoznal sem nekega Amsterdamčana, ki dela pri nas in izvedel za resen kriminal tam. Ali pa, da je povprečen IQ v Missisippiju 75%, pogoj za sprejem v EU osnovno šolo pa je 85%. Do tega, da se zdi prof.F mogoče "preveč" naklonjen :)
Vreme je super, zato grem jutri s C na izlet. Vikend pa moram izkoristiti tudi malo za učenje jezika, ker se preveč prepuščam lagodju in tudi pospraviti bo treba, kupi se kopičijo, pregleda ni več. Nick pravi, da je življenje lepo in da ga rad živi. Se strinjam, zame predvsem takrat, ko sem v družbi fajn ljudi, ko vem, da kam grem, ko ljubim (kar počnem vseskozi seveda) in ko je sonce. Pa še film in muzika in dobra knjiga. Saj več ni potrebno se mi zdi. Mačka in pes bosta še malo počakala, ampak prideta na vrsto.


* * *


Ugotovil sem, da imajo Španci bistveno višje cene znamke Diesl kot v Belgiji, opeharili so me vsaj za 50 eur:). Živel Yoox.

četrtek, 7. april 2011

B kot BARCELONA

Ta vikend je padla ta katalonska prestolnica, vecni rival Madridu. Gre za popolnoma razlicni mesti in za moj okus dam prednost Barceloni. Ceprav... Mesto je super lepo, mondeno, veliko, veselo, zracno, morsko, zurersko in ne vem, kaj se vse, zame edina napaka je ta, da je tam vedno prevec ljudi, sploh pa na Rambli. Spanija je itak dezela, ki se mi zdi naj v toliko pogledih, da prekasa vse, definitivno pa mi je veliko bolj vsec kot npr. Grcija. Tam se mi pac zdi, da je Balkan in pika, ne glede na vse.


Za ogled raznih vrst znamenitosti priporocam enega od brezplacnih (ja, zastonj!) ogledov, ki jih tam ponujajo, kot to pocno skoraj v vseh vecjih prestolnicah (ne, Ljubljana to zal ni). Moj izbor je bil SunBeamChasers, ki nas je popeljal po zgodovini in starem delu mesta. Zelo simpaticna vodicka in kar posrecena mednarodna skupina so naredili vtis in pocutje se lepse. O sami zgodovini si lahko seveda vsak sam prebere na razlicnih koncih, zato ne bom pisal o tem. Mesto ima pac bogato preteklost, polno ostankov le-te (npr. ostanki rimskega zidu in obzidja iz 4.st. n.st., Zidovska cetrt, katedrala, itd..) in tudi ostalega. Kdo ne pozna Sagrade Familie in ostalih mojstrovin Gaudija, ki je gradil stavbe kot iz pravljice. Poleg vseh mogocih zanimivosti, priporocam vzpon na Montjuic z gondolo (postaja pri pristaniscu bo baje kar dolgo zaprta), kjer se vidi celotna velicina tega mesta. Mesto se da ogledati tudi s kolesi, tuktuki, "govorecimi avti" (talking cars - v bistvu motorcki preobleceni v avto in z mp3 vodicem) ali pa tudi tako, da si na svoj mp3 predvajalnik nalozite kaksnega od nestetih avdio vodicev in se s pomocjo gps navigacije premikate od ene do druge zanimivosti. Skratka, ponuja se nebreoj moznosti. Za moderne ljudi jih je pac veliko in tudi poceni, ce pa ste klasik, potem jih je pac manj in so drazje. A ne nujno boljse.


Ena od privlacnosti Spanije je tudi njena hrana in pijaca, pa tudi bozanske sladkarije. Na vsakem koraku. Zjutraj je skoraj obvezno iti na churose in vroco cokolado, ki je obicaj tudi za same Spance. Sicer sem opazil tudi drugod, da jih veliko hodi zjutraj na zajtrke in ta kultura mi je blazno vsec. Slovenci tega zal ne poznamo. Vem, da je imel pred leti Le petit caffe, ampak v primerjavi z navadami drugih drzav je to preskromno. (naj na tem mestu pohvalim tudi Belgijce - v vsakem kaficu si lahko za casa kosil kupite poceni toplo juho, ce nimajo ze ostalih jedi).


Tudi vreme naredi svoje (bilo je toplo in ljudje primerno poletni) in za vikend je bilo na cestah in ostalih relax-povrsinah tudi veliko Spancev oz Barceloncanev. Predel pri pristaniscu (Rambla del mar) so preuredili v razne moznosti sprostirve - zelene povrsine, rolanje, deskanje, colnarjenje in ostalo in moznosti kar ne zmanjka, prej ti usahnejo moci ali pa denar, ce prevec zapravljas, kar seveda ni tezko.




Ogledal sem si tudi letovisko mestece Sitges (dobre pol ure od BCN z vlakom) - ocena: nic pretreslivega, dolga promenada, pescene plaze in malo, staro mestno jedro. Definitivno se ne more primerjati s kaksno Ibizo, ki je zame se vedno pojem. Zal globalizacija terja svoj davek povsod, tako ga tudi tu (BCN) in tam (IBZ). Sicer pa je s tem podobno povsod - poceni prevozniki, dober standard (ok, le ta pada povsod, a kakse vecje krize tudi ni videti) sta naredila svoje. (Predvsem za Ibizo lahko recem, da se ji s tem dela blazna skoda...20 ali 30 let nazaj je bilo tam vse drugace in res posebno, danes pa je posebno se, a ne kar vse po vrsti. A o Ibizi lahko spet pisem v maju, ko bom prisel od tam).


Torej - izkoristite to globalizacijo, ce si zelite potovati ugodno. Za Slovenijo je najugodneje potovati v barcelono iz Benetk ali pa z malo spretnosti iz Trsta preko Londona. Vse se da, samo dobro je treba planirati. V kolikor pa imate denar in zelite podpirati naso "ubogo" Adrio, pa lahko tudi iz Ljubljane. Letalisce El Prat je oddaljeno slabe pol ure od mesta in tja se lahko zapeljete z avtobusom ali vlakom/metrojem za 5 EUR (pozor, Brnik-Ljubljana je nazadnje bil 12 eur). Viva Espana para siempre!

sreda, 6. april 2011