Podganarica ali kam je izginila Chaussette

Soseda je vsak dan sprehajala svojo Nogavicko (imela je belo obarvane vse 4 tacke) do bliznje zelenice. Zaradi svoje invalidnosti je bil to tudi edini sprehod - cez cesto na zelenico, ki je ozek pas med cesto in plocnikom, ceprav do bliznjega parka Cinquantenaire loci samo ograja. Vem, da tezko hodi, vendar bi to lahko storila, saj si vsak pes zasluzi vsaj toliko. No, ja..

Nekaj mesecev nazaj pa je zacelo smrdeti. Dobesedno. Prvo sem to opazil lansko poletje, ko sem odprl okno in sem takoj posumil, da je smrad prisel od spodnjega stanovanja - te iste sosede. Rekel sem si, da je to pac slucaj, saj smrad ni bil prisoten ves cas. Cez nekaj casa sem opazil, da Nogavicke ni in se danes ne vem kaj se je z njo zgodilo. Upam, da je vzrok starost in da je dozivela vsaj nebolec konec, samo roko na srce, delovala ni prav nic upesano ali bolno.

Smrad se je nadaljeval obcasno, enkrat skozi okno, drugic preko hodnika. Drugic spet sem opazil, da soseda pred vrata namesca osvezilce (smrdljivce bi bila boljsa beseda za veliko teh disav, pa se raka povzroca vecina teh stvari..). Smrad nedolocljivega izvora se je tako mesal z vonjavami Indije, pa Ambipura in ostalih strupov.

Neko noc se je zacel se hrup. Cuden, tak, da ne ves ali ropota hladilnik ali nekje nekdo kaj vrta, ne sicer glasen, ampak stalen, ni se ustavil. Vsaj ne za nekaj dni v kosu. vzrok hrupu je bil ventilator, ki je izpihaval smrad iz njene dnevne sobe preko kuhinje ven.

Misterij smradu je bil razjasnjen, ko je druga soseda obelodanila, da je ta doticna soseda prekrsila ze vse mozne meje vseh normalnih normativov bivanja v urbanem okolju in da je vzrok vsemu temu njena "neizmerna ljubezen" do - podgan! Baje jih je bilo okoli 100! Izvedel sem tudi, da so jo ze kar nekaj casa neuspesno preganjali z vsemi moznimi sredstvi - preko zupana in obcine, pa drustva za mucenje zivali...vse brez uspeha, saj je baje uspela vedno nadaljevati svoje pocetje. ne vem, kako to, baje ji je pomagal odvetnik in njena invalidnost.

Od prejsnjega tedna pa na vhodu visi odlocba obcine o prepovedi gojenja malih zivali, saj je po zakonu dovoljeno posedovati najvec 10 takih bitij. Zdaj je zrak sicer boljsi, ampak obcasno se vedno neprijeten.

Se vedno pomislim kaj se je zgodilo Nogavicki (nocem misliti na to, da bi bil vzrok kje drugje kot v injekciji in starosti...), kaj se je dogajalo s tem tropom podgan, saj mi bo slabo. Iz preventive so mi saljivo svetovali, da naj zapiram pokrov skoljke, saj so baje sposobne tudi premikanja po kanalizacijskih ceveh...jak. Soseda brez Nogavicke pa je se naprej zelo prijazna in in jaz z njo.

Sem omenil, da sta "cudezno izginila" tudi sin in domnevni ljubimec? Kaj pa ce...

:)