petek, 6. maj 2011

Slovenija X-ic

Ja, Dolores in se kdo, se vedno se ukvarjam tudi s Slovenijo, vendar ne samo. Ne, mislim, da se bi lahko se marsikdo zacel, veliko prej kot jaz. Saj vem, ta ralaga ni sploh potrebna, je uradno se vedno svoboda. Ceprav samo uradno. V praksi kaze veliko slabse. In ceprav sem ze rekel, da se ne bom toliko ukvarjal s tem, se. Konec koncev nisem noben e-i-migrant, samo na zacasnem delu v tujini. Zaenkrat. Domov se vedno rad pridem in vidim kaksne (normalne) ljudi. A normalnosti je vedno manj. Zelo se mi kolca po 80-ih in to samo zaradi normalnosti, pa ceprav je bil takrat sistem kao bolj represiven. A glej ga zlomka, ziveti in dihati je bilo moc lazje kot danes. Definitivno. Danes je v Dezeli eno veliko sranje. Po domace receno, da se vsi razumemo. Ne vem, ali je sploh se mozno imeti vec skandalov in kriminala? Retoricno vprasanje in tudi ne. Lahko ga je se ves, seveda. Lahko smo direktna podruznica Sicilije in Kalabrije, za to smo kar na dobri poti. pa saj tudi resnicno nudimo zatocisca mnogim kriminalcem in mafijcem in to ne samo laskim. To, da Potocnik zavrne kandidaturo in pove, da gre drzava po poti, ki ni prava in je skregano z logiko, TO MARSIKAJ POVE. Mislim, da je ze vsem jasno, da bolje se dolgo ne bo. Slabse pa najbrz kaj kmalu. Zdaj je tudi ze uradno oznanjeno (UMAR), da je standard uradno padel. Politika pa se naprej dela po svoje, nove tajkunske zgodbe prihajajo se vedno na dan. Res, kje je konec, kje je dno?

Najbrz je s tem povezana tudi psihoza, ki vlada pri vecini ljudi. Jaz namrec opazam to. OK, eno je osebna plat, da so (nekateri) ljudje taki samo do tebe, drugo pa splosna. In da ni samo osebna potrjujejo zdaj ze vsi, mediji, strokovnjaki, mnenja drugih posameznikov. A ljudem se vedno ne kapne, da je  slogi moc. A ocitno take sloge, ne moci, kot so jo zbrali protestniki v arabskih in drugih drzavah, ni in ne bo. Slovenci raje cakamo do zadnjega. Upamo. Napaka. Glas je treba povzdigniti ze prej, on najmanjsem nestrinjanju, napakah. Izraziti mnenje je itak nasa sibka tocka. Sem videl na lastne oci, ko skoraj pometajo z ljudmi, pa ti to kar prenasajo...se bojijo izgube sluzbe, odnosa sefov in sodelavcev, namesto, da udarijo po mizi. Treba se je zavedati svojih pravic (jasno, tudi dolznosti) in se ravnati skladno s tem. Do takrat ne bo bolje. Bo slabse. In vedno manj razlogov za vracanje..?

A v srcu vedno bije tudi domovina, tudi, ce je maceha. Samo potem je tudi tvoj odnos do nje macehovski. Kot je lahko do ljudi in prijateljev, ce postanejo taki. In postajajo. Mislijo, da si resujejo zivljenja, ce vlecejo kratke in kratkovidne poteze, pa si jih ne. Najveckrat se potolazijo s kaksnim narascajem, poroko ali opremo stanovanja. Ko to mine, pa so spet prazni. In prijateljev ni vec oz so ostali redki in vprasljivi. In vse mine itak. Samo kako vse mine je pa druga stvar. Nikoli si ne bi mislil, da bo prislo do takih situacij, a ocitno to se ni konec. Le kaj bo se? Umori, samomori, atentati? Anschluss? Ausschluss? Bedno, res. Ziveli normalni, treznih glav in prresoje. Rabimo take Svetlane in Svetle, ne Crne. Vsak dela napake, samo treba jih je pa posteno meriti in tudi sebe izprasati, ce jih delas. in jih popraviti, ce se da oz. jih vec ne delati. Ampak to je ze druga zgodba. Ce kaj ne prenesem, so to bleferji, sploh med prijatelji, ki ne znajo poimenovati stvari s pravim imenom. Ampak ta virus je razsirjen ze itak na vse sfere druzbe. Vse. Le kaj bo, ce ni penicilina zanj? Direkt v zloglasen gozd pod vznozjem Fujija in na strik. Mogoce bio bilo bolje za vse.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Hvala za vas komentar.