
Začelo se je z nakupom kamere. V navodilih jasno in glasno piše, da je združljiva z Macovim OS. No, z mojim (OS Leopard 10.5.8) ni. Prvi nasvet, ki sem ga dobil, je bil ta, da kupim nov čitalec kartic. Pri Fnac so seveda zatrdili, da bo delalo, a reklamacij/vračila ni. Čitalec seveda ni na Macu odprl kartice. Sledi raznolika komunikacija z vsemi možnimi, ki niso v stanju podatki konkretno in preverjeno rešitev. So much about it.
Panasonic BE, SI in INTL
Apple BE/SI2x/INT
SanDisk
Sedaj bom seveda probal še updejtirati OS, vendar tudi s tem ni garancije, da do belalo. In naslednja opcija je nakup novega laptopa. Najmanjšega možnega (od250 eur dalje, AirMac 600).
Če to ni neumno. In tisti, ki trdi, da je to pač normalno, ni. Apple ima tako velik tržni delež (in btw: prihodki enega Appla so VIŠJI od prihodka ene cele države, Slovenije npr!), da bi moralo to biti bolj kompatibilno. Čeprav sem uporabnik Apple-a, vem, da je MS enako produktiven. Definitivno se mi zdijo Applovi izdelki bolj inovativni od MS. Gre za, z uporabniškega vidika itak za malenkosti. Kot pri ne-dizajnerskem izdelku. Vsaj zame. Zdaj bom seveda ekstra pozoren na to združljivost, komparibilnost, ampak kamera je že plačana, trenutno neuporabna. Zaradi teh zapletov so bile žrtvovane fotke in filmi iz Benetk, so pa še ostali tisti nemški. Upam, da tudi do tega čarobnega trenutka.
In druge življenske in bolj pomembne kompatibilnosti, predvsem s partnerji in prijatelji, včasih tudi s kakšno živaljo? Dostikrat igramo in ne izrazimo svojega dvoma ali kritike, četudi vemo, da bi bilo zdravo. Včasih pa preveč in prepogosti in rezultat je (lahko) isti, konec nečesa. V vsakem primeru se nekaj poruši in ni enakomernosti. Že davno pred končnim rezultatom. Se lahko tudi zato, ker v dobi vedno večjega individualizma izostrimo kriterije in smo preveč selektivni? Kdo ve. Verjetno gre pač za zorenje in pika. Saj zna vsak opazovati in opaziti razlike. Svoje, druge. Samo, če hoče. V odnosih, ki niso tako pomembni, služba, javnost, ta kompatibilnost ni tako pomembna. Poznamo bonton (no, mnogi ga ne) in gre. Vsekakor bi si želel večje Apple in MS kompatibilnosti, zaradi mene se lahko prevzamejo, najraje iMSBook :), samo, da se ne rabiš spraševati tega, ali bo delalo, ali je kompatibilno.
Zase mislim, da sem kompatibilen na sledeč način in če ni odziva oz. privlačnosti drugega zaradi zelo nasprotujočih si lastnosti, nisem ali prenehm biti. No, oba pola prenehata.
V partnerskem ali ljubezenskem mora biti tako, da imaš človeka prvo rad brezpogojno, lahko ga ljubiš tudi, spregledaš določene (po tvojem mnenju) napake in vedno nekaj dobiš nazaj. Ali kot bi R dejala, vedno dobiš "zlati ključek". Podobno je z globjim odnosem z drugimi, če ga imamo. Določen "zlati ključek" mora biti. Se strinjam. Gre za redke osebe in ne za posl spiska kakšnih "FB-prijateljev". Prijaznost, pozornost, strinjanje, nestrinjanje, konstantnost, zaupanje, zrelost. Podoben smisel za humor ali okus za ostale stvari so lahko samo plus. Ampak za dobro delovanje so že prve lastnosti zadosti. Sprejemanje vseh oblik življenja (vege). Prevelika odstopanja, nastopaštvo, sprenevedanje ali nekorektnost ta dva magneta začne odbijati. Vid, sluh in jezik morajo biti v nekaksni konstelaciji.
Cenim kritičnost in se izogibam cinizma. In v teh dveh je razlika. Ne maram nadutežev, sploh ne takih za katere se izkažejo take luknje, da itak tak človek ni več kredibilen. Nekonsistenčnih, wishy-washy. Nevljudnih, nekulturnih, nehvaležnih, neprijaznih, ko je to na mestu. Sovražni ljudje, teh se je za bati. Najbolj. Takih, ki so zmožnih nekoga sovražiti in recimo svojo sovražnost posplošiti. Saj poznate ali veste za njih- sovražijo ali narkomane, geje, Rome, Južnjake splošno, revne, bogate, majhne, velike, mačke, pse, živali. Skratka nić od tega ni sprejemljivo za normalnega ćloveka. Da bi bil lahko kombatibilen z normalnim. Napačni razlogi za toleriranje takih ljudi bodo pogubni, predvsem za tistega, ki je tako odločitev sprejel. Vedno se odločamo. V nevemkateri SP Dela Dr. Salecijeva govori o naših odločitvah in izgubi. V vsakem primeru, že ko se odločimo za prvo ali drugo možnost. Kolikokrat napačno? Kolikokrat smo si zaradi tega zaprli druge možnosti ali poti? Do ljudi, do drugačnega smisla? Najbrž dostikrat, odvisno od naših let, priložnosti, problemov. Baje se ni dobro vrteti v krogu, če vemo ali se nam kažejo ponavljajoči se problemi. Ki so lahko res izzivi. Na veliko dobrih in zanimivih ljudi, ki so bili, so ali še pridejo, prihajajo. Na večjo kompatibilnost predvsem svetovnih polov in vseh drugačnih. Drugačnih v vsakem pomenu. Nič pa ni samoumevno, to se mi zdi ključno. In neznanje škoduje. In pozdrav vsem svojim kompatibilnežem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za vas komentar.