Zdi se mi, da se večina ljudi ne obremenjuje prav veliko z današnjim svetom. Najbrž jim njihovi problemi in domača dogajanja to onemogočajo. Nekaj je tudi v brezbrižnosti. A uvid celotne slike pove, da to ni prav, saj smo vsi povezani. Trenutno je najhuje v Libiji in na Japonskem, pa tudi vse ostale arabske in bliznje-daljno-vzhodne države grejejo svoje talilne ovce. Dogaja se zgodovina in vse nas bi morala zadevati. Sicer Japonski problemi nimajo nič skupnega s temi drugimi, pa vendar, ljudje povsod trpijo. Japonci, sploh ti, ki se spominjajo časov po vojni, podoživljajo ta čas ponovno, vsi pa se bojijo posledic sevanja, prihodnosti, če so izgubili svoje domove in žalujejo za izgubljenimi ljudmi. Verjetno se bodo seveda spet pobrali in bili ena od svetovnih velesil, ampak trenutna situacija nam dokazuje, da je vse veliko bolj vprašljivo kot se zdi, če se take zadeve dogajajo celo Japoncem...
Na drugi strani pa so tudi ruševine in človeške žrtve, ki jih je povzročil ćlovek sam. Gadafi oz vojska, ki
strelja in uničuje lasten narod. Srčno upam, da bo upornikom uspelo se rešiti teh nagnusnih diktatorskih režimov, ki so držali ljudi v revščini, za elite pa poskrbeli, da so uživale v bogastvu. In od zahodnih držav je Italija tam najbolj kompromitirana (ENI). Očitno so še vedno kolonije, vsaj navidezne. Res, kakšen svet, da so bolj pomembni dobički, ne ljudje! Ne vem, ali smo napaka narave, dejstvo je, da smo dobro pokvarili vse.
Še vedno pa trdim, da je treba videti in iskati dobre in pametne ljudi. Obsoditi vsako nasilje, čuvati naravo, živali in predvsem ljudi. Sicer nas čaka še slabša prihodnost, ki že tako ne bo preveč lepa, vsa tu daleč naokoli ne preveč. Bojim se tudi, da je moj obisk JP odložen za precej časa, pa tako sem si želel tja. In tudi Egipt ne vem, če bom videl kmalu, čeprav je "must-see". Dobro, da sem bil vsaj v TN in AG.